Katera prehrana in živila so primerna pri želodčnih razjedah?

Želodčne razjede (ulcus ventriculis) so akutne ali kronične žariščne okvare želodčne sluznice, ki naj bi bile lokalna manifestacija splošne bolezni.

Pred njihovim nastankom pride do površinske poškodbe želodca (erozije), sama razjeda pa prizadene globlje strukture. Zanje je značilna nagnjenost k spontanemu celjenju in pogostim ponovitvam.

Pojavljajo se predvsem spomladi in jeseni.

Pojavijo se lahko z resnimi zapleti.
Moške prizadenejo trikrat pogosteje kot ženske.
Vzrok je večfaktorski, zato morata biti zdravljenje in dieta pri razjedah zaradi pritiska racionalna.

Kako nastane razjeda?

Sloga želodca je sestavljena iz cilindričnega epitelija, razporejenega s trepalnicami, na njegovi površini pa nastajajo cevaste žleze. Te proizvajajo želodčne sokove in sluz (mucin), ki prekriva notranjo steno in ima tako zaščitno funkcijo.

Želodčni sok vsebuje predvsem vodo (skoraj 99 %), soli, ione, klorovodikovo kislino (HCl), pepsin, gastrin, himozin in lipazo. Skupaj tvorijo brezbarvno do rumenkasto tekočino z zelo kislim pH. Na dan se običajno proizvede približno 1,5 do 2 litra tega soka.

Želodec je mesto, ki je fiziološko v neposrednem stiku s temi sokovi. Njihova funkcija je zaščita želodca, uničevanje patogenov in razgradnja hrane.

Vendar se zaradi različnih patoloških procesov ali kemično (prehrana, zdravila) proizvodnja želodčnih sokov poveča (hiperakcidnost) in ima uničujoč učinek na želodec.

Prva faza - vnetni proces

Vnetje želodčne stene (gastritis) nastane kot posledica dolgotrajnega in ponavljajočega se delovanja različnih patoloških vplivov na želodčno steno. Kaže se s povečanim pretokom krvi, ohlapnostjo, rdečino in oteklino (edemom) s sluzasto prevleko. Gastritis se kaže predvsem z bolečino v predelu želodca.

Dejavnika tveganja sta predvsem kajenje in alkohol. Dražeče delujejo tudi različna zdravila (antibiotiki, nesteroidni antiflogistiki, acetilsalicilna kislina ...). Ne smemo pozabiti na nezdravo dražečo prehrano. Učinku teh dejavnikov se pridružuje splošna oslabelost organizma, na primer zaradi bolezni ali stresnih razmer.

Druga faza - akutni erozijski proces

Če dejavnikov tveganja ne odpravimo, se gastritis poslabša in lokalno poškoduje celice želodčne sluznice (erozija) z možnostjo rahle krvavitve. Poškodbe so še vedno površinske, ne prizadenejo globljih struktur. Takrat gre za akutni erozivni gastritis. Ta vnetja niso gnojna. Vnetni infiltrat, ki ga povzročajo, lahko poškoduje želodčne žleze in povzroči preoblikovanje celičnih struktur v gladke. To preoblikovanje je cilj pri razvoju želodčnega tumorja.

Tretja faza - razjeda želodca

Z napredovanjem erozijskega procesa se postopoma poškodujejo globlji deli, zaradi česar nastane želodčna razjeda. Ta ima premer približno 1 cm in je okrogle oblike.

Ne prizadene le površine sluznice, temveč doseže tudi podsluznico (submukozo). Ob eroziji krvne žile ta poči, kar je pogosto vzrok smrtonosne krvavitve. Navzven se kaže z množičnim bruhanjem sveže krvi in hudo bolečino.

Kako se kaže razjeda na želodcu?

Prvi simptom je bolečina, ki ji sledita slabost ali bruhanje. Vendar se simptomi razlikujejo glede na fazo, v kateri se razjeda nahaja.

Bolečina v epigastriju

Bolečina v epigastriju je najpogosteje povezana s prehranjevanjem. Pojavi se takoj po jedi in izgine, ko se želodec izprazni.

Če je bolečina vztrajna, lahko kaže na prodiranje razjede v sosednji organ, kot je trebušna slinavka (običajno seva v hrbet), ali druge bolezni.

Vzrok je povečano izločanje želodčnih sokov, ki poleg razgradnje hrane delujejo uničujoče tudi na samo sluznico.

Bolečina je v predelu želodca, natančneje v zgornjem delu trebuha na sredini, tik pod prsnico. Izžareva lahko proti prsnemu košu v višje dele ali celo v hrbet.

Kadar seva v prsni koš, spominja na bolečine v prsih pri akutnih srčnih napadih. Običajno so krčevite ali pekoče narave ali pa povzročajo močan pritisk.

GERB in zgaga

Odvečni sok povzroča refluks v višje dele prebavil (prebavnega trakta). Ta potuje navzgor čez sfinkter med želodcem in žrelom ter v samo žrelo (regurgitacija), kar povzroča zgago.

Zgaga = piroza.

Gastroezofagealni refluks (ali celo GERB ) je neprijeten. Sčasoma je v primeru vnetnih procesov lahko krivo tudi žrelo.

Če se ti simptomi ponavljajo in so povezani z bruhanjem močno kislega želodčnega soka z ostanki hrane iz prejšnjega dne, govorimo o pilorostenozi (bolezni sfinktra nad želodcem).

Ta včasih popolnoma spremeni klinično sliko, značilno za razjedo. Kaže se z vztrajno težkim želodcem, bruhanjem sokov in ostankov hrane ter oslabi bolnika. Bolnik je slaboten, nima apetita, zaudarja in izgublja težo.

Slabost in bruhanje

Drug simptom je občutek slabosti ali bruhanje.
Sprva bolnik bruha želodčno vsebino, pozneje le brezbarvno vodeno vsebino, po možnosti obarvano rumeno.

V primeru erozivnega procesa na želodcu in razjede je lahko v bruhanju prisotna majhna količina krvi.

Prisotnost krvi ali celo koagula (prisotnost krvnih strdkov) je pokazatelj povečane pozornosti. Pri mnogih bolnikih je to tudi razlog za iskanje zdravniške pomoči, ki postane nujna.

Kri nam signalizira prisotnost že nastalih razjed. V tem primeru je preprečevanje nesmiselno in se začne zdravljenje.

Bruhanje krvi, hematemeza

Najhujši zaplet ali posledica je perforacija razjede. Gre za vbod krvne žile s posledično krvavitvijo v želodec.

Navzven se kaže z množičnim bruhanjem sveže krvi (hematemezo). To je povezano z močno bolečino v epigastriju.

Prisotnost krvi v blatu se kaže s črnim blatom.

Če bolnik ne pride pravočasno v zdravstveno ustanovo, lahko doživi hemoragični šok (zaradi izgube krvi). Hemoragični šok je lahko usoden.

Prekomerna izguba krvi se kaže s splošno šibkostjo, utrujenostjo, zaspanostjo, zaspanostjo, slabostjo, občutkom omedlevosti. Krvni tlak močno pade, kar lahko povzroči tudi kolaps in posledično nezavest.

Tik pred kolapsom je pogosta dezorientiranost zaradi pomanjkanja preskrbe možganov s krvjo in kisikom. Srčni utrip se poveča, prav tako frekvenca dihanja. Bolnikova koža je izrazito bleda in hladna na dotik z lepljivim znojem.

Kakšna je dieta pri želodčnih razjedah in katera je popolnoma neprimerna?

Želodčna razjeda je bolezen želodca ali njegove sluznice. V večini primerov se spontano pozdravi.

Vendar pa lahko različne vrste zdravil, snovi in hrane delujejo dražeče in spodbujajo ta patološki proces ali so celo vzrok za nastanek razjede. Nasprotno pa obstajajo zdravila, ki pomagajo pri zdravljenju razjede. Podobno tudi nekatera živila ugodno vplivajo na sluznico želodca.

Pijače, ki se jim je treba izogibati

Nekatere pijače lahko tako kot hrana ali zdravila s svojo sestavo dražijo želodčno sluznico. Razdražena želodčna sluznica se vname in razvije se razjeda.

Alkoholne pijače

Alkohol je nedvomno najbolj škodljiv med vsemi. Poleg duševnih in vedenjskih motenj je njegov učinek tudi biološki. Neposredno vpliva na tkiva in jih poškoduje. Vpliva na presnovo, ima pomembno vlogo pri razvoju sladkorne bolezni in poškoduje osrednji živčni sistem, srce ali ledvice.

Najbolj znane bolezni prebavil, ki jih neposredno povzroča, so ciroza jeter, pankreatitis, gastroezofagealni refluks, varice požiralnika, alkoholni gastritis, želodčne razjede in rak želodca.

Nastala razjeda se poglobi in pospeši njeno razpoko s posledično krvavitvijo, ki se poveča zaradi razširitve (dilatacije) krvnih žil, kar je prav tako učinek alkohola.

Kava

V današnjem stresnem svetu nekateri brez nje ne moremo funkcionirati. Poleg tega, da nas zjutraj "nažge", ima tudi svoje negativne lastnosti.

Pitje kave v velikih količinah povzroča zasvojenost. uvrščena je celo med blage droge. imela naj bi pomembno vlogo pri razvoju raka. ima diuretični učinek na ledvice, zaradi česar je neposredno odgovorna za dehidracijo. povzroča tahikardijo (pospeševanje srca).

Pri nosečnicah je lahko - tako kot alkohol - sprožilec spontanega splava.

Na prebavo vpliva s povečanim izločanjem želodčnih sokov, prekislostjo želodca s posledičnim gastritisom in nastankom razjede. Prekislost poslabša tudi zdravljenje nastale razjede ali je neposredno udeležena pri razvoju zapletov razjede. Zmanjša tudi odpornost zapiralke nad želodcem, kar povzroča gastroezofagealni refluks in zgago.

Energijske pijače

Energijske pijače imajo podobne učinke kot kava. Tudi one vsebujejo kofein in poleg tega številne druge snovi, ki negativno vplivajo na več organov. Povzročajo tahikardijo, aritmijo in so v kombinaciji z alkoholom lahko smrtno nevarne. Stiskajo srčne žile, kar povzroča ishemijo in bolečine v prsih.

Pogosti so nespečnost, utrujenost in glavoboli.

Dražijo tudi prebavila, saj povzročajo gastroezofagealni refluks, gastritis in razjede. Poleg tega so mehurčkasti, s čimer se njihov dražilni učinek še poveča.

Peneče pijače

Peneče pijače same po sebi niso nevarne. ogljikov dioksid, ki ga vsebujejo, se običajno izloči. Povzročijo lahko povečano izločanje želodčnih sokov, zato se jim morajo izogibati le ljudje z obstoječimi razjedami, da bi izboljšali potek bolezni.

Če so sladkani, je bolje poseči po tistih, ki vsebujejo manj sladkorjev.

Na želodec ne vpliva le kemična sestava pijač, temveč tudi fizikalni vplivi, kot je temperatura. Tveganje za zaplete z želodčno razjedo je večje, če so zaužite pijače prevroče (čaj, juha, vroča čokolada) ali hladne (sladoled, pijače s kockami ledu).

Blagodejni učinek čiste vode

Za človeka je voda bistvenega pomena za življenje. Pitna voda se pridobiva z destilacijo. Ima uravnoteženo količino mineralov in je brez nečistoč. Pitna voda, ki ni sladkana ali gazirana, je zato najboljša izbira. Hidrira in ne draži želodca. Ustrezno uživanje vode je priporočljivo pri skoraj vseh boleznih.

Neustrezna živila

Več živil deluje kot spodbujevalci nastajanja želodčnega soka. Pri želodčnih razjedah se je treba v prvi vrsti izogibati mastni in ocvrti hrani.

Med mesnimi izdelki so najbolj neprimerni rdeče in svinjsko meso, slanina, ocvirki, klobase, prekajeno meso in vse meso, ocvrto v olju.

Izogibati se je treba tudi pretiranemu začinjanju hrane s soljo, zlasti začimb. Začinjena živila dražijo želodec in so sprožilec bolečin. Tisti, ki imajo radi pekoče specialitete s čilijem in drugimi začimbami, se bodo najtežje odrekli svojim najljubšim jedem.

Tudi belo pecivo in kvašeno testo sta škodljiva. Zato se morate izogibati večjim količinam peciva, kvašenega testa, babičinih žemljic in drugih dobrot, kot je pica. Nevarne so tudi nekatere vrste agrumov.

Prehranska živila, ki se poslovijo od razjed

Prehrana pri razjedah mora biti racionalna (smiselna) in hkrati varčna. S tem mislimo na živila, ki ne dražijo, ne obremenjujejo želodca ter vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. Sem nedvomno spadata sadje in zelenjava.

Med zelenjavo, ki pomaga pri zdravljenju razjed, spada brokoli. Vsebuje veliko vitamina C, pa tudi drugih vitaminov, kot sta vitamina B in E ter provitamin A. Je vir železa in folne kisline ter kalcija, žvepla, cinka in fosforja. Betakaroten, ki se nahaja v njem, deluje kot antioksidant. Znan je tudi po svojem protirakavem delovanju zaradi izotiokina in glukorafamina.

V različnih testih je bilo dokazano, da uničuje bakterijo Helycobacter pylori, ki je ključna pri razvoju želodčnih razjed, ko antibiotiki niso več učinkoviti. Pri uživanju surovega brokolija je treba biti previden, saj vsebuje tudi veliko žvepla, ki s kuhanjem izhlapi.

Paprika je zelo dobra tudi zaradi velike količine vitaminov, kot so A, B, C, E, K, železo in folna kislina.

Vsebuje tudi karotenoide, magnezij, kalcij, veliko vlaknin, ki pomagajo pri prebavi, kapsaicin za izgorevanje maščob in sodeluje pri presnovi holesterola. Kalij pa pomaga pri ravnanju z vodo.

Špinača je vir vitaminov A, B6, E, K, železa, kalcija, magnezija, folne kisline, L-askorbinske kisline, kobalamina, flavonoidov z antioksidativnimi učinki. Ima tudi antikancerogene učinke in je dobra pomoč v boju proti razjedam.

Prav tako je koristen za srce in ožilje.

Zelje vsebuje ogromno vitamina C, tudi vitamine B, E in K, selen, kalij, železo, cink, kalcij, betakaroten. V procesu fermentacije nastaja tudi vitamin B12. Vsebuje tudi veliko vlaknin, ki ohranjajo zdravo črevesno mikrofloro in ugodno vplivajo na prebavo, preprečujejo želodčne razjede, sok svežega zelja pa se uporablja pri zgagi.

Zeleno lahko štejemo za vir kompleksa B. V uravnoteženih količinah vsebuje vse vitamine iz te kategorije. Njeni listi so vir vitamina C. Vsebuje tudi vitamine A, E in K. Med minerali so železo, cink, kalij, magnezij, krom, natrij, kalcij in jod. Med najpomembnejšimi učinki na prebavo je zniževanje ravni holesterola. Pomaga pri zaprtju, zmanjšuje tveganje za nastanek želodčnih razjed in želodčnega raka.

Zmanjšuje željo po sladki in mastni hrani.

Za korenje je značilna vsebnost vitaminov A, B, C, D, E, železa, kalcija in kalija. Pomaga pri presnovi maščob in s tem pri kopičenju maščob v jetrih. Razstruplja, odstranjuje odvečni žolč in s tem pomaga pri pravilni prebavi.

Deluje protivnetno in protirakavo.

Krompir ali tudi jajčevec je rastlina, ki vsebuje vitamine B1, B2, B3, B5, B6, B9, C, K in PP. Med minerali so to železo, kalij, cink, natrij, mangan, fosfor in kalcij. Krompir pozitivno vpliva na prebavo zaradi visoke vsebnosti vitamina C in ogljikovih hidratov, ki nas nasitijo.

Krompirjev sok se uporablja pri gastritisu, pa tudi pri boleznih jeter.

Eksotični avokado vsebuje več kalija kot banana. Poleg tega vsebuje železo, folno kislino, cink, mangan, baker, fosfor, tiamin, riboflavin, niacin in vitamine skupin A, B, C, E, K. Ima protivnetne lastnosti zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin. Je vir vlaknin in antioksidantov.

Znan je po protivnetnih učinkih in vlogi pri presnovi maščob.

Grozdje deluje protivnetno, razstrupljevalno in protikislinsko. To je posledica vsebnosti flavonoidov. Eno jagodičevje vsebuje do 80 % vode, vitamine B6, C in E. Od mineralov vsebuje železo, magnezij, kalcij, natrij, baker, mangan in fosfor. Ima visoko vsebnost ogljikovih hidratov, vlaknin in beljakovin.

Znižuje holesterol, obnavlja celično strukturo in pospešuje prebavo.

Marelice so odličen vir betakarotena, vitaminov A, B1, B2, B6, C in K. Vsebujejo veliko kalija in fosforja ter magnezija in kalcija. Drugi minerali so v marelicah prisotni v manjših količinah.

Obnavljajo celice. Blagodejno vplivajo na sluznice, zlasti pri kadilcih, in pomagajo pri prebavi.

Omeniti je treba tudi jabolka. Razkužujejo ustno votlino, pomagajo pri presnovi holesterola, zaradi jabolčne kisline telo znebijo strupov, pomagajo pri zdravljenju bolezni jeter in žolčnika, uravnavajo kislost želodca. Uporabljajo se predvsem pri majhnih otrocih pri zdravljenju želodčnega in črevesnega katarja. Imajo nenadomestljivo mesto pri preprečevanju in zdravljenju želodčnih razjed.

Vsebujejo vitamine A, B, C, E, K, folno kislino in v manjši meri pantotensko kislino. Od mineralov v jabolkih prevladujejo kalij, fosfor, magnezij in natrij.

Redno uživanje breskev čisti telo strupov. Imajo razstrupljevalni in odvajalni učinek ter tako čistijo prebavni trakt. Pomagajo preprečevati razvoj razjed in spodbujajo hujšanje. Ta učinek je posledica visoke vsebnosti kalija, magnezija, selena, cinka in vlaknin. Od vitaminov prevladujeta vitamina A in C.

Vsebujejo tudi velike količine antioksidantov, ki preprečujejo širjenje raka.

Banana najmanj draži sluznico želodca. Pomaga tudi pri prebavi, saj absorbira odvečno vodo v črevesju. Če imate razjede in ste kadilec, je to sadež, ki bo pomagal ublažiti morebitne abstinenčne simptome.

Je vir folne kisline, pantotenske kisline, niacina, vitaminov A, B, C, E in K.

Borovnice krepijo odpornost, razstrupljajo, uravnavajo krvni sladkor, imajo protivnetne lastnosti, lajšajo bruhanje, ne le pri razjedah. Vsebujejo vitamine A, B, C, E, K, železo, kalcij, natrij, cink, selen, mangan, magnezij, kalij, fosfor ter folno in pantotensko kislino.

Pri razjedah je treba dati prednost polnozrnatemu kruhu pred belim ali starejšim tršim kruhom. Med mesnimi izdelki je treba izbrati le pusto meso in paziti pri pripravi. Dobra so tudi jajca. Na želodčno sluznico blagodejno vpliva tudi že omenjena banana ali skuta. Najboljša tekočina je voda ali šibek poparek ognjičevega ali kamiličnega čaja.

Pozitiven se je izkazal tudi vpliv aloe vere in kolostruma.