Kakšne učinke ima magnezij na človeka? Kdaj je potreben in kdaj škodljiv?

Kakšni so učinki magnezija - magnezija - na človeka?
Kdaj je treba povečati odmerke?
In kakšni so simptomi, kadar ga v telesu primanjkuje?
Kdaj je lahko škodljiv?
Kako ga jemati, da nima stranskih učinkov?

Odgovore na ta vprašanja najdete v članku...

magnezij je elektrolit, ki je nujen za večino celičnih procesov. Je nepogrešljiv element za življenje ljudi in živali.

Prvič ga je leta 1755 identificiral švedski fizik in kemik Joseph Black.
V čistem stanju ga je šele leta 1808 izoliral angleški kemik sir Humphry Davy.
Od takrat se je znanje o magneziju razširilo do današnje oblike.

Vemo, kako vpliva na telo, kaj povzroča njegovo pomanjkanje in kako škodljiv je presežek.

Vemo, da je zadosten vnos magnezija s hrano pomemben za pravilno delovanje telesa.

Zlasti je pomemben za pravilno delovanje kosti, mišic, živcev in srčno-žilnega sistema.

V kombinaciji s kalcijem deluje pomirjevalno ter zmanjšuje duševno napetost in stres.

Njegovo pomanjkanje lahko tako rekoč poruši delovanje vseh organov in sistemov, ki so od njega odvisni. Posledice pomanjkanja magnezija so na primer povečana gniloba zob, mišični krči in šibkost, prebavne motnje, motnje srca, psihične motnje.
Njegov presežek v telesu ni pogost, je pa možen. Povzročijo ga dehidracija, težave z ledvicami ali celični razpad.

Naravni viri magnezija so teoretično zelo bogati, vendar v praksi to ne drži povsem.

Modernizacija je povzročila pomanjkanje v tleh, kar je povzročilo pomanjkanje v prehrani.

Sestavina, ki se dodaja gnojilom - magnezijev karbonat (MgCO3) - rastlinam in živalim, ki jih uživajo, zagotavlja dovolj magnezija za rast in razvoj.

Vendar pa škropljenje proti škodljivcem hitro zmanjša njegovo koncentracijo.

Za ljudi s pomanjkanjem magnezija obstaja nadomestek v obliki tablet. Ni "zdravila", ki bi bilo telesu bolj lastno kot magnezij.

Magnezijeve tablete so preproste, neškodljive in, kar je najpomembneje, koristne za zdravje. Normalizirajo notranje okolje in s tem pomagajo obnoviti oslabljene funkcije.

Kaj je magnezij?

Magnezij, magnezij (lat. magnesium) je kemijski element (mineral). V periodnem sistemu ima simbol Mg in protonsko število 12.

Je kovina, ki je prisotna v celotnem vesolju, v zemeljski skorji, vodi, rastlinah, pa tudi v živih organizmih, vključno s človekom.

Je četrti najpomembnejši kation v človeškem telesu in drugi najpomembnejši znotrajcelični kation za kalijem (kalijem).

V človeškem telesu ga je približno 900 do 1200 mmol, kar je približno 20 do 30 g.

Zanimivosti:
Ime magnezij izhaja iz mesta Magnezija, ki se nahaja v Tesaliji v Grčiji.
To mesto je bilo nekoč znano po nahajališčih magnetne rude.

Kje vse v človeškem telesu najdemo magnezij?

Ljudje magnezij pridobivamo in dopolnjujemo iz hrane, ki jo zaužijemo. V prebavni trakt pride skozi usta.

Kaj se zgodi z Mg v prebavnem traktu?

• 60-70 % se izloči z blatom
• 30-40 % se ponovno absorbira v kri in s krvnim obtokom vstopi v celice in tkiva
• preostalih 10 % se reabsorbira nazaj v črevo

Večina zaužitega magnezija se torej izloči skozi prebavni trakt. 30 % absorbirane količine se izgubi z urinom.

V normalnih okoliščinah je koncentracija magnezija v plazmi od 0,7 do 1,1 mmol/l. V celicah drugih tkiv je za red velikosti višja.

Koliko magnezija je prisotnega v različnih tkivih človeškega telesa, je odvisno od hitrosti prehajanja njegovih ionov skozi celično membrano.
Različne vrste celic pomenijo različne hitrosti.
Celice s hitro izmenjavo magnezija, v nekaj urah, so na primer srce, jetra, vranica.
Počasnejše spremembe (nekaj tednov) koncentracije magnezija so v kosteh ali mišicah.

Največji rezervoarji Mg v človeškem telesu:

• 50-70 % kostnega tkiva
• 30-46 % v celicah drugih organov (mišice, živci, srce, jetra)
• 1 % zunaj celic (zunajcelično)

Katera živila vsebujejo največ magnezija?

Dejavniki, kot so škropljenje rastlin proti škodljivcem, podnebne spremembe, kisli dež, pa tudi spremembe prehranjevalnih navad v primerjavi s preteklostjo, povzročajo pomanjkanje magnezija v hrani in tudi manjšo absorpcijo magnezija iz zaužite hrane.

Tabela živil z visoko vsebnostjo Mg in upočasnjeno absorpcijo

Zakaj je magnezij tako pomemben za življenje?

Magnezij ni pomemben le za življenje in njegovo pravilno delovanje, temveč je za življenje tudi nenadomestljiv.

Vključen je v več sto celičnih procesov, ki brez njega ne bi mogli delovati. Ti procesi ob njegovem pomanjkanju ne delujejo pravilno.
Neposredno vpliva na več kot 300 encimskih procesov.
Zagotavlja predvsem pravilno delovanje skeletnega in živčno-mišičnega sistema.

Osnovna funkcija magnezija v telesu:

• Pomemben pri prepisovanju nukleinskih kislin (DNK, RNK)
• zagotavlja celično celovitost
• pomemben pri procesih nadzorovane celične smrti
• sodeluje pri nastajanju glukoze (glukoneogeneza) in njeni presnovi
• sodeluje pri nastajanju beljakovin
• sodeluje pri nastajanju in razgradnji maščobnih kislin
• uravnava porazdelitev natrija (Na) in kalija (K)
• blokira uhajanje kalija iz celic srčne mišice

Pomanjkanje magnezija lahko povzroči različne zdravstvene težave na več ravneh.

Dnevni vnos magnezija pri odraslem človeku naj bi bil približno 375 mg (15 mmol).
Potreba po magneziju se s starostjo povečuje.
Jemanje večjega dnevnega odmerka ne povzroča resnih težav. Lahko povzroči drisko, ker Mg veže vodo.

Hipomagneziemija - pomanjkanje magnezija

Pomanjkanje magnezija dandanes ni redkost.

Zato bolnik morda ne ve, da v njegovem telesu primanjkuje tega minerala.

Vendar lahko dolgotrajno, kronično pomanjkanje povzroči resne motnje v pravilnem delovanju telesa, celo presnovne motnje pri bolnikih s sladkorno boleznijo in smrt.

Zanimivosti:
Dejstvo, da je pomanjkanje magnezija pomemben problem, je leta 1932 prvi nakazal McCollum s sodelavci.
Svoje poskuse je izvajal na laboratorijskih podganah in psih.
Že takrat je opisal številne simptome, med drugim tetanični sindrom.

Preberite tudi članek v reviji:
Kaj je tetanija, tetanični sindrom, kakšni so simptomi in kako se zdravi?

Kateri so vzroki za pomanjkanje magnezija v telesu?

Vzroki za pomanjkanje magnezija temeljijo na dveh vidikih.

Prvi vidik je njegovo pomanjkanje v zunanjem okolju in v zaužiti hrani.
Drugi vidik je njegova nezadostna absorpcija ali povečano izločanje iz telesa zaradi prehrane ali bolezni.

1. Pomanjkanje magnezija v tleh in hrani

Pomanjkanje magnezija v tleh je bilo omenjeno že zgoraj. Podnebne spremembe, kisli dež in škropljenje proti škodljivcem kljub gnojenju povzročajo pomanjkanje magnezija v gojenih rastlinah.

Rastlina s pomanjkanjem Mg ima lahko tako imenovano klorozo. Na listih med žilami ali na listih so rumene črte. Sam razvoj rastline ni ogrožen, vendar plodovi, ki jih ljudje jedo iz nje, ne vsebujejo toliko magnezija, kot bi ga morali.

2. Nezadostna absorpcija in prekomerno izločanje magnezija zaradi prehrane

Vnos magnezija lahko dopolnimo v obliki tablet.

Če je vnos ustrezen, bolniku pa ga še vedno primanjkuje, gre za težavo z absorpcijo in izločanjem. To je lahko posledica neustrezne prehrane.

Najpogosteje je to posledica prekomernega uživanja mastne in mastne hrane. Maščobe se težko topijo in zato povzročajo težave pri absorpciji magnezija. Povečajo tudi njegovo izločanje z urinom.

Mesojedci pozor!
Prekomerno uživanje beljakovin v mesu povzroča povečano izločanje Mg z urinom.

Nezadostno absorpcijo in povečano izločanje Mg povzročajo tudi živila z visoko vsebnostjo kalcija in fosfata. To so predvsem sladkane pijače, alkoholne pijače, sladkarije, vsa konzervirana živila (npr. konzervirane ribe, paštete, mesni izdelki).

3. Bolezenska stanja, ki povzročajo pomanjkanje magnezija

Nekatera stanja oziroma kronične bolezni ali njihovo zdravljenje neposredno vplivajo na koncentracijo magnezija.

Bolezni, pri katerih bolniki najpogosteje trpijo zaradi pomanjkanja Mg, so očitno sladkorna bolezen, driska, bruhanje.

Pojavi se lahko tudi pri bolnikih s kostnim rakom, cirozo jeter, boleznimi ledvic, črevesja, po resekciji dela črevesja, pri boleznih ščitnice, celiakiji, sindromu malabsorpcije, alkoholizmu itd.

Zanimivo:
Pomanjkanje magnezija je povezano s številnimi boleznimi. Te bolezni lahko vodijo do visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni ali povzročijo srčni infarkt.

Stanja, ki povzročajo pomanjkanje Mg in si jih bolnik sam povzroči z nepremišljenim ravnanjem, vključujejo stroge diete, lakoto, pretirano telesno vadbo, pretiran telesni ali duševni stres.

Fiziološka stanja, pri katerih je poraba Mg povečana, so na primer menstruacija, nosečnost, dojenje, puberteta, starost.

Med zdravili k povečani izgubi Mg največ prispevajo diuretiki in odvajala. Omeniti velja tudi kontracepcijska sredstva, inzulin, nekatera zdravila za srce in kortikosteroide.

Kako se kaže hipomagneziemija?

Za hipomagneziemijo so značilne različne manifestacije, ki vključujejo različne sisteme. To je posledica prisotnosti magnezija v različnih koncentracijah v skoraj vseh celicah v telesu.

Simptomi so najbolj izraziti v organih in tkivih, kjer je raven magnezija najvišja.

Tabela s simptomi pomanjkanja Mg po organih

Magnezijevi dodatki, kako pravilno izbrati?

Magnezij kot prehransko dopolnilo je na voljo v obliki tablet, praškov ali šumečih tablet (imajo višjo koncentracijo Mg).
Najdete ga lahko brez okusa in z okusom, samostojno ali z dodanimi vitamini.

V bistvu ni pomembno, v kateri lekarni ali pri katerem proizvajalcu kupite tablete z magnezijem.

Osnove so enake.

Razlika je v količini magnezija ter dodanih snoveh in vitaminih.

Hipermagneziemija - presežek magnezija

Presežek magnezija v telesu je veliko redkejši od pomanjkanja.

O presežku Mg govorimo, kadar njegova koncentracija doseže vrednost, višjo od 1,1 mmol/l.

V večini primerov ga povzročajo bolezenska stanja in ne "prekomerno uživanje banan ali čokolade".

Hipermagneziemija je pogosto posledica kronične dehidracije, zlasti pri starejši populaciji.

Magnezij se ne izloča z urinom, kot bi se moral, temveč se kopiči v telesu.

Kateri so vzroki za presežek magnezija v telesu?

Najpogostejši vzrok hipermagneziemije je dehidracija.
Dehidracija (izsušitev) je stanje, pri katerem je v telesu zmanjšana količina vode.
Nastane zaradi nezadostnega vnosa tekočine (nezadostno pitje) ali prevelike izgube tekočine (potenje, bruhanje, driska, krvavitve, opekline).

Drugi najpogostejši vzrok hipermagneziemije je ledvična odpoved.
Ledvična odpoved je stanje, pri katerem se delovanje ledvic razmeroma hitro poslabša.
Med drugimi zapleti je moteno izločanje Mg v urin, s čimer se poveča njegova koncentracija v telesu.

Preberite tudi:
Pomenpitja: kaj je nezadosten ali prekomeren vnos tekočine + izračun
Ledvične bolezni: od vnetja do kamnov in odpovedi?

Poleg zgoraj navedenih primarnih vzrokov za povišano koncentracijo magnezija v telesu lahko k temu stanju prispevajo tudi druge bolezni.

Pojavlja se pri razpadu celic, infekcijskih boleznih jeter, pa tudi pri različnih zastrupitvah.

Kako se kaže hipermagneziemija?

Manifestacije hipermagneziemije so prav tako različne, odvisno od prizadetega sistema.
Lahko bi rekli, da so nasprotne simptomom, ki so značilni za pomanjkanje Mg.

Tabela s simptomi presežka Mg po organih

Preiskava koncentracije magnezija v telesu

Raven magnezija v telesu lahko dokažemo laboratorijsko, čeprav v večini primerov to ni potrebno.

Kadar zdravnik pokaže in sumi na pomanjkanje, je dovolj, da bolniku predpiše magnezij v obliki zdravila. Če ne pomaga, ne škodi.

Preiskavo koncentracije magnezija pogosteje opravimo pri bolnikih z njegovim presežkom.

Kako se izvaja testiranje koncentracije magnezija?

Ravni magnezija lahko preiskujemo iz seruma, v katerem so njegove ravni zavarovane z več mehanizmi.
To pomeni, da je preiskava ravni magnezija v plazmi (zunajcelični) lahko v redu kljub dejanskemu pomanjkanju.
Ravni v serumu namreč padejo šele ob znatnem kroničnem pomanjkanju, ki povzroči presnovne motnje. Tako pomanjkanje odkrijemo šele naknadno.

Veliko bolj zanesljiva je preiskava znotrajcelične ravni magnezija, tj. iz notranjosti celic.
Določimo ga lahko iz rdečih in belih krvničk ali celo iz vzorca las.
Vendar je to zapletena in dražja metoda, zato se premalo uporablja.

V običajni praksi se ne uporablja rutinsko t. i. metoda atomske absorpcijske spektrometrije (AAS), ki velja za najzanesljivejšo. S to metodo se v analizirani raztopini določa koncentracija različnih elementov v sledovih (do 60 elementov), vključno z magnezijem.

Zanimivo:
Pomanjkanje magnezija pogosto spremlja sočasno zmanjšana koncentracija kalija (K) in kalcija (CA).