Kako sta povezana kajenje in kronični bronhitis? + Simptomi in tveganja

Vprašanje je: Kako sta povezana kajenje in bolezni dihal, kot je bronhitis?
Kako se kaže dolgotrajno vnetje in kakšni so njegovi zapleti?
Spoznajte kajenje z drugega zornega kota.

Najhujši in najpogostejši vzrok za njegov razvoj je navada, brez katere je mogoče živeti. Kajenje je vzrok, ki poleg kronične pljučne bolezni povzroča tudi številne druge neprijetne in zahrbtne bolezni, kot je pljučni rak.

Kadilci se ne zavedajo ali pa nočejo priznati, da ima kajenje precejšnje negativne učinke na njihovo telo. Poleg zdravja je kajenje tudi ekonomsko obremenjujoče. Ne le v smislu naraščajoče cene cigaret. Glavno ekonomsko breme je obdobje, ko se začne zdravljenje zapletov zaradi kajenja, tako za osebo samo kot za državo.

Zdravljenje je drago, kadilec postane invalid. V poznih fazah ga ohromita zadihanost in nezmožnost normalnega dihanja. Glavna sestavina kronične obstruktivne pljučne bolezni je kronični bronhitis, o katerem boste več informacij našli v spodnjih vrsticah.

Kronični bronhitis

Skupaj z emfizemom je ena od sestavin kronične obstruktivne pljučne bolezni. V preprosti obliki se lahko pojavi tudi samostojno, kot posledica nezdravljenega, nezdravljenega ali pogostega akutnega bronhitisa v otroštvu, pa tudi v odrasli dobi.

Njegov glavni vzrok je ponavljajoča se, pogosta izpostavljenost sluznice dihalnih poti škodljivim plinom in delcem, kar povzroči vnetje. V poznejših fazah se težave stopnjujejo in enostavna oblika preide v obstruktivni bronhitis, ki lahko ob zanemarjanju povzroči dihalno odpoved, odpoved srca in nazadnje smrt. Zato je zgodnje zdravljenje uspešno, da bi se izognili zapletom.

Kronični bronhitis delimo na: - kronični bronhitis, ki se pojavlja v obliki obstruktivnega bronhitisa:

• Enostavni (neobstruktivni) kronični bronhitis se nanaša na jutranji kašelj in izkašljevanje sluzi.
• Kronični obstruktivni bronhitis z dispnejo (predvsem ekspiratorno ekspiratorno dispnejo). Dispnoja je sprva naporna, v poznejših fazah tudi v mirovanju. Prisoten je celodnevni kašelj s sluzjo (sputum) in gnojnico (zaradi bakterijske ali virusne okužbe).

Vzroki za nastanek kroničnega bronhitisa so različni, nanje pa vplivajo tako notranji kot zunanji dejavniki:

• Notranji dejavniki, t. i. endogeni, vključujejo starost (ljudje, starejši od 40 let), spol (moški so bolj prizadeti) in genetske, imunološke vzroke.
• Zunanji dejavniki, tako imenovani eksogeni, med katere spadajo kajenje, onesnaženost okolja, delovno okolje in ponavljajoče (ponavljajoče se) okužbe spodnjih dihalnih poti (vnetje).

Dolgotrajna izpostavljenost zunanjim vplivom povzroči remodelacijo (spremembo tipa epitelija) sluznice spodnjih dihalnih poti, kar povzroči povečano tvorbo sluzi. Zaradi oslabljene samočistilne funkcije, kopičenja sluzi in oslabljene funkcionalnosti okoliškega podpornega aparata ter krčenja gladkih mišic dihalnih poti pride do zoženja premera (prepustnosti) bronhijev in bronhijev.

Ta zožitev poslabša delovanje dihal. Kopičenje sluzi povzroči bakterijsko in virusno vnetje, ki z dihalno odpovedjo poslabša splošno zdravstveno stanje.

Kako se kaže kronični bronhitis

Kašelj in izkašljevanje sluzi sta med glavnimi simptomi bronhitisa (vnetja bronhijev). Za diagnozo kroničnega bronhitisa morajo težave trajati tri mesece v dveh zaporednih letih. Če ste v tem času opazili te simptome, je pomemben zdravniški pregled. Vaš osebni zdravnik vas bo napotil na specialistični pregled pljuč.

Simptomi kroničnega bronhitisa:

• Kašelj z izkašljevanjem sputuma (sluzi)
• hipersekrecija sluzi (prekomerno proizvajanje)
• težko dihanje (dispneja)
• hipoksemija (pomanjkanje kisika v krvi), celo cianoza (pomodrelost ustnic, konic prstov)

Diagnoza kroničnega bronhitisa

Diagnozo kroničnega bronhitisa postavimo na podlagi informacij, ki jih posreduje bolnik. Hkrati opravimo preiskave, ki jih določi zdravnik specialist, v tem primeru pulmolog, pnevmolog.

Glavne diagnostične metode:

• anamneza (kajenje, delovno okolje, domače okolje, kašelj, njegovo ponavljanje, izkašljevanje sluzi, težka sapa - strokovno dispnoja)
• pregled s poslušanjem (fonendoskop - slišijo se piščali, piski, podaljšanje izdiha)
• funkcionalni pregled pljuč (spirometrija)
• odvzem krvi (preiskava krvnih plinov)
• Preiskava sputuma (mikrobiološka preiskava sputuma)
• Rentgensko slikanje pljuč
• Bronhoskopija za diferencialno diagnozo za izključitev drugih bolezni

Zanimivo je, da več kot 90 % oseb z bronhitisom navaja kajenje v preteklosti. Enako velja za pasivno kajenje. Poleg tega negativno vpliva tudi delovno okolje z visoko razširjenostjo prahu, dima in drugih kemičnih sestavin v zraku. K ponavljajočemu se bronhitisu prispeva tudi ogrevanje z lesom in njegova neustrezna prilagoditev.

Zapleti kroničnega bronhitisa

Kot že omenjeno, kronični bronhitis spada pod kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Njegov zaplet ni le sama pljučna bolezen, ampak ima tudi negativen sistemski učinek. Povzroča druge resne bolezni, ki v medsebojnem delovanju poslabšajo splošno zdravstveno stanje bolnika.

Glavni zapleti KOPB:

• pljučni rak
• srčno-žilna bolezen in druge bolezni srca in ožilja
• kronično srčno popuščanje
• pljučna hipertenzija
• sladkorna bolezen (diabetes) in presnovni sindrom
• anemija
• apnoja med spanjem
• depresija
• sistemsko vnetje
• motnje v delovanju skeletnih mišic in podhranjenost
• osteoporoza

kajenje

Po statističnih podatkih je na svetu 1,1 milijarde kadilcev, do leta 2025 pa se bo to število povečalo za 1,6 milijarde ljudi. Stopnja umrljivosti, povezana s kajenjem, je danes zaskrbljujoča, saj zaradi njegovih posledic po vsem svetu umre 3,5 milijona ljudi. Do leta 2025 naj bi jih bilo približno 10 milijonov.

Kajenje je zdravstveni, gospodarski in družbeni problem. Nikotin povzroča večjo zasvojenost kot trde droge, povzroča nepotrebne prezgodnje smrti ter na desetine bolezni in zapletov srca in ožilja, dihal, prebavil, ustne votline in drugih bolezni.

Resnica je, da je več kot 80 % kadilcev začelo kaditi v otroštvu. 9. leto starosti je običajno prva izkušnja s kajenjem, otroci v zgodnjih najstniških letih pa že redno kadijo. Zasvojenost v otroštvu se razvije veliko hitreje kot v odrasli dobi, vendar je za to potrebnih le 5 cigaret na dan.

Pri dnevnem uživanju približno 20-30 cigaret na dan v 30 letih je pričakovana življenjska doba za 8 let krajša kot pri nekadilcih. Ljudem, ki umrejo zaradi kajenja v srednjih letih (35-69 let), kajenje odvzame 20-25 let življenja. To je žalosten podatek za povsem nepotrebno smrt. 50 % kadilcev v povprečju umre zaradi neposrednih posledic kajenja.

Če ste kadilec, si preberite tudi naslednje podatke o boleznih, ki jih kajenje najpogosteje povzroča. Za lažjo predstavo so izraženi tudi v približnih odstotkih.

• Rakava obolenja so zastopana s približno 30 %. Najpogostejša rakava obolenja so pljuča, usta, ustnice, grlo, požiralnik, želodec, trebušna slinavka, debelo črevo, danka, jetra, mehur, dojke in maternični vrat.
• Bolezni srca in ožilja so zastopane v približno 20 %. V tem primeru gre za aterosklerozo, koronarno bolezen srca in ishemično bolezen spodnjih okončin.
• Bolezni, kot so kronični bronhitis, ki mu sledi kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), ki vključuje emfizem, ohranjajo najvišji odstotek, 75 % pri kadilcih.
• Zapleti v živčnem sistemu, možganska kap, znižujejo odpornost in povzročajo vrsto drugih bolezni.
• Kajenje znatno poveča porabo vitaminov A, C, E in elementa selena.

Kajenje med nosečnostjo je posebna kategorija. Ogroža nosečnost, lahko povzroči zaplete med porodom. Povzroča nizko porodno težo, odvisnost ploda in novorojenčka od nikotina. Povečuje tveganje za smrtnost dojenčkov. In povzroča številne druge bolezni.

Ali veste, kaj vsebuje cigaretni dim?

Cigaretni dim vsebuje številne kemikalije in spojine. 100 od približno 4.000 (92 % plinastih in 8 % trdnih) sestavin povzroča raka. Ogljikov monoksid (CO) se približno 200-krat lažje veže na hemoglobin v krvi in preprečuje vezavo kisika. To dejansko poslabša oksigenacijo organov.

Nekatere nevarne kemikalije v cigaretnem dimu:

• Dibenzantracen
• Benspiren
• dimetilnitrozamin
• dietilnitrozamin
• NNK (metilnitrozamino-butanon)
• NNN (nitrosonornikotin)
• vinilklorid
• hidrazin
• arzen
• živo srebro
• nikelj
• svinec
• polonij 210
• kadmij
• benzen
• toluen
• naftalen
• formaldehid
• amoniak

Pri gorenju cigarete nastajata dve vrsti dima. Glavni (primarni) tok dima vdihavamo med puhanjem. Drugi (sekundarni) tok dima je toliko nevarnejši, ker vsebuje višje koncentracije nevarnih snovi kot primarni vdihavani tok dima pri nižjih temperaturah zgorevanja.

Na primer, koncentracija amoniaka je 78-krat večja, dimetilnitrozaminov 52-krat večja, naftalena 16-krat večja, benzopirena 3,4-krat večja, CO 2,5-krat večja, katrana 1,7-krat večja in še bi lahko naštevali. Zato sta pasivno kajenje in izpostavljenost dimu v zaprtem, neprezračenem prostoru nevarna.

Cigaretni dim vsebuje tudi majhne količine radioaktivnih rakotvornih snovi, kot sta izotop svinca in polonija 210. Edward Martell, radiokemik pri Nacionalnem centru za raziskave atmosfere (NCAR), je ugotovil, da se radioaktivne snovi iz cigaretnega dima odlagajo v bronhialnih ceveh. Preberite si tudi članek organizacije Cancer Research UK o vsebnosti polonija v cigaretnem dimu.

Z zgodnjim preprečevanjem kajenja in obveščanjem javnosti, zlasti mladih, o tveganjih in zapletih kajenja bi lahko v prihodnosti zmanjšali število kadilcev, ki ima vedno večji trend. Po različnih statističnih podatkih bi do 75 % kadilcev želelo opustiti kajenje, vendar je njihova odvisnost močnejša in ne morejo obvladati kajenja. Če želite opustiti kajenje, so na voljo različne metode za opuščanje kajenja. Pomaga vam lahko tudi vaš zdravnik. Če pa začnete imeti težave, je najbolj učinkovito odločno in takoj opustiti kajenje. Najbolje je ne začeti.

In za motivacijo:

• 20 minut za normalizacijo krvnega tlaka
• po 8 urah je raven CO za polovico nižja od običajne, raven kisika pa se dvigne na normalno raven
• 48 ur pomeni, da se nikotin izloči iz telesa ter da se prilagodita voh in okus
• po 72 urah se vam povrne energija in tudi dihanje je boljše
• če ne bi kadili 2 tedna, bi verjeli, da se vam bo izboljšala prekrvavitev
• v 9 mesecih se kašelj umiri, volumen pljučnega dihanja se prilagodi
• po enem letu opustitve kajenja se tveganje za miokardni infarkt prepolovi
• v petih letih zmanjšate tveganje za možgansko kap
• po 10 letih kajenja je tveganje za pljučnega raka enako kot pri nekadilcih.