Kako sta povezani endometrioza in neplodnost + Drugi simptomi in zdravstvene težave

Endometrioza je ženska bolezen, ki velja za vrsto benignega tumorja (nemalignega raka). Natančneje, gre za kronično, sistemsko vnetno bolezen, odvisno od estrogena.

Za njo zboli od 5 do 15 % ženske populacije. Prevladujejo bolnice v rodni dobi, vendar lahko zbolijo ženske in dekleta vseh starostnih skupin.

Zanimivosti: Endometrioza pri mladostnicah je bila prvič opisana leta 1929. Najmlajša doslej znana bolnica s to boleznijo je predšolska deklica. O endometriozi so poročali celo pri bolnicah s Künsterjevim sindromom, za katerega sta značilni odsotnost endometrija in neplodnost. Zanimivo je, da so o njej poročali tudi pri moških zrakom prostate, zdravljenih z estrogeni.

Vpliv endometrioze na kakovost življenja ženske

Endometrioza se lahko na začetku kaže kot blaga, asimptomatska oblika bolezni. Na tej stopnji bolnica nima težav, zato se svoje bolezni morda niti ne zaveda. Za svojo diagnozo običajno izve na ginekološkem pregledu.

Zmerne oblike povzročajo predvsem bolečine v spodnjem delu trebuha in medenici ter običajno izžarevajo v trebuh ali križni predel do danke.

Bolečina je močnejša med menstruacijo in spolnim odnosom, zato lahko predstavlja težavo pri zdravem spolnem življenju. Boleč spolni odnos s strani ženske povzroči zavračanje partnerja. V nekaterih primerih privede do odtujitve.

V najhujših primerih je bolečina tako močna, da omejuje bolničine običajne dejavnosti. Brez uporabe protibolečinskih zdravil ne more normalno delovati.

Poleg bolečine se v ženskem telesu pojavijo vnetne spremembe in brazgotinjenje tkiva do te mere, da lahko privede do neplodnosti. Endometriozo lahko celo štejemo za pogost vzrok neplodnosti.

Kaj je endometrioza in zakaj se pojavi?

Endometrioza je bolezen, za katero je značilen pojav funkcionalnega in ektopičnega endometrija (žlez in strome) zunaj njegove tipične lokalizacije v maternici.

Izloge maternične sluznice so opisali povsod, razen v srcu in vranici. Najpogosteje jih najdemo v peritoneju (membrani, ki obdaja trebušno votlino), na jajčnikih in jajcevodih ter v rektovaginalnem septumu (pregradi med nožnico in danko).

Endometrijska sluznica je zunaj maternice "funkcionalna". Odziva se na hormonske spremembe v plazmi in se zato redno ciklično spreminja. Občasno so obloge sestavljene iz "lažnega tkiva" (nefunkcionalnega).

Endometrijske obloge so sprva sestavljene iz majhnih bledih papul, ki se obarvajo v rdeče, pozneje pa v rjave do črne obloge. Z napredovanjem bolezni se tkivo na mestu patologije endometrija poškoduje, brazgotini in nato skrči.

V zadnji fazi se pojavi stanje, imenovano zamrznjena medenica. Atipični depoziti imajo lastno žilno oskrbo in povzročijo izginotje Douglasovega prostora (prostor med maternico in anusom).

Osnovna teorija endometrioze

Vzroki za nastanek endometrioze so večfaktorski (genetika, hormoni, okužbe, poškodbe, operacije ...), vendar obstaja več teorij.

1. Teorija implantacije (t. i. Sampsonova teorija) trdi, da med menstrualnim ciklusom pride do retrogradne (povratne) krvavitve. Endometrijske celice skozi jajcevode vstopijo v peritonealno (potrebušnico) votlino, kjer se nato implantirajo.
2. Metaplastična teorija (imenovana Meyerjeva teorija) se nanaša na sposobnost peritonealnega mezotelija (peritonealne celične obloge), da se spremeni v endometrijsko tkivo (tkivo, značilno za maternično oblogo). Ta proces se imenuje tudi metaplastična transformacija.
3. Teorija indukcije (imenovana Müllerjeva teorija) predpostavlja, da med razvojem Müllerjevega voda ostanejo v tkivih male medenice preostale celice. V nekaterih primerih lahko pride do indukcije (nastanka in preobrazbe) v funkcionalno endometrijsko tkivo.
4. Teorija o imunoalteraciji (t. i. teorija Dmovskega) povezuje razvoj endometrioze z mehanizmi celične imunosti. Vse več strokovnjakov se nagiba k tej teoriji. Teorija kaže na funkcionalne spremembe celic imunskega sistema. Te celice običajno prepoznajo in uničijo implantirane endometrijske celice. Kadar so motene, do uničenja ne pride in razvije se endometrioza.
5. Teorija luteiniziranega, nepokvarjenega folikla temelji na dejstvu, da ne pride do rupture luteiniziranega folikla. Zato se v trebušni votlini zmanjša koncentracija estrogena in progesterona. Zmanjšana koncentracija teh hormonov poveča tveganje za implantacijo endometrija v tem delu.
6. Teorija transporta pojasnjuje nastanek endometrioze s transportno potjo s pomočjo krvnih in limfnih celic. Ta teorija je nastala, ker pojava endometrija v bolj oddaljenih organih, kot so pljuča, ni bilo mogoče pojasniti s prejšnjimi teorijami.

Dejavniki tveganja za razvoj bolezni

Obstajajo številni dejavniki tveganja, ki bi teoretično lahko vplivali na razvoj endometrioze. Teh dejavnikov ne smete jemati zlahka. Če se pri vas pojavi kateri od njih, morate biti pozorni.

Dejavniki tveganja za nastanek endometrioze vključujejo:

• genetska nagnjenost (pogosta je družinska anamneza)
• ženske v rodni dobi (20-45 let)
• rasa (največjo pojavnost imajo japonske ženske, sledijo kavkaške ženske, najmanjšo pojavnost pa imajo temnopolte ženske)
• kratek menstrualni ciklus (ciklus krajši od 27 dni)
• motnje menstrualnega cikla (hipermenoreja, dismenoreja)
• ginekološke bolezni (ciste, sindrom policističnih jajčnikov)
• druge bolezni
• ginekološki posegi (medicinski poseg, operacija, ki vključuje endometrijske žleze zunaj maternice)
• neplodnost (pogosta pri ženskah, ki namerno odlašajo z zanositvijo ali so neplodne)
• zdravila (predvsem zdravljenje z estrogeni)
• mehanizem poškodbe (poškodba trebuha in medenice s poškodbo potrebušnice)
• psihološka travma (stres, psihološka travma, predvsem spolne narave - zloraba)

Kateri so simptomi endometrioze?

Ženske v zgodnjih fazah endometrioze morda ne kažejo nobenih znakov bolezni. Vendar pa med njene simptome običajno štejemo medenične bolečine in dolgotrajne težave pri zanositvi.

Vendar so simptomi zelo individualni in se lahko razlikujejo glede na lokacijo endometrijskih oblog, njihovo velikost, obseg in tudi stopnjo bolezni. To pogosto vodi do napačne diagnoze.

Tabela s stopnjami endometrioze:

Pojavi, značilni za endometriozo

Asimptomatskost ne pomeni avtomatično, da ima bolnica blago obliko bolezni. Pri asimptomatskih bolnicah so bile pogosto najdene obsežne ektopične najdbe endometrija. Nasprotno so bile pri bolnicah s hudimi manifestacijami najdbe minimalne. Pri nastanku bolečine namreč sodeluje več mehanizmov (vpliv prostaglandinov, zatiranje in ishemija okoliških tkiv in živčnih končičev).

Manifestacije endometrioze:

• kronična bolečina v spodnjem delu trebuha
• kronična medenična bolečina v 50-60 % primerov
• kronična bolečina v križnem predelu
• kronična bolečina v križnem predelu
• nelagodje v predelu danke, celo bolečina, ki strelja v danko
• pogosta potreba po uriniranju (polakiurija)
• motnje prehoda črevesja, subileoza
• v 50-90 % primerov močne menstrualne bolečine(dismenoreja)
• bolečine med spolnim odnosom(dispareunija)
• motnje ovulacije in menstruacije
• težave s spočetjem, neplodnost
• neplodnost (nezmožnost donositve ploda, ponavljajoči se splavi)

Zakaj in kdaj je endometrioza vzrok neplodnosti?

Endometrioza je razmeroma pogost vzrok neplodnosti pri ženskah. Vendar je ocena neposredne povezave med endometriozo in neplodnostjo precej zapletena. Upoštevati je treba tudi druge možne vzroke.

Kljub temu je res, da ima do 50 % žensk s to boleznijo težave z zanositvijo.

Razlog za neplodnost pri bolnicah z endometriozo je običajno vnetje, ki v jajcevodih pušča brazgotinsko tkivo in povzroča hormonsko neravnovesje. Brazgotinjenje in povnetni zlepki lahko privedejo do zapore jajcevodov.

Do neplodnosti lahko pride tudi zaradi motenj ovulacije, oslabljenega delovanja žolčnega telesca ali zaradi procesa lepljenja (obrabe).

Vnetni proces okoli implantiranih endometrijskih celic toksično vpliva na gamete in zarodek ter ustvarja neprimerne pogoje za pritrditev in preživetje.

Najpogostejši vplivi na neplodnost pri bolnicah z endometriozo:

1. Imunološki vplivi - Povečano nastajanje protiteles proti endometriju ovira proces oploditve, kar povzroči spremenjene celične in humoralne komponente imunosti.
2. Biokemični vplivi - Visoke ravni prostaglandinov povzročajo motnje v gibljivosti jajcevoda, zaradi česar pride do njegovega zoženja in celo popolne zapore. Vplivajo tudi na lutealno disfunkcijo (prezgodnje izginotje žolčnega telesca) in prav tako slabijo pritrjevanje in transport jajčeca.
3. Endokrinološki vplivi - Hormonski vplivi na neplodnost so različni. Med njimi so lutealna insuficienca, manjša rast foliklov, manjša velikost foliklov, anovulatorni cikli, odsotnost Graafove rupture folikla.

Katere so možnosti zdravljenja neplodnosti pri bolniku z endometriozo?

Vsaka bolnica z endometriozo ni avtomatično neplodna, vendar se neplodnost pojavlja v veliki meri (do 50 %).

Neplodnost zaradi te zahrbtne bolezni zdravimo na dva načina, kirurško in s tehnikami oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Pri endometriozi v stadijih bolezni I in II je za zdravljenje neplodnosti priporočljivo kirurško zdravljenje, in sicer ablacija (ločevanje) endometrijskih oblog in adhezioliza (prekinitev adhezij). To je razmeroma učinkovito zdravljenje, ki poveča možnosti ženske za zanositev. Pri višjih stadijih bolezni ta postopek ni priporočljiv, sicer se njegova učinkovitost bistveno zmanjša.

Tehnike oploditve z biomedicinsko pomočjo so precej priljubljene in jih iščejo številne neplodne ženske. To so intrauterina oploditev (in vitro fertilizacija). Ta metoda je učinkovita v številnih primerih. Z njo se bistveno poveča možnost zanositve in s tem število rojstev.

• Metoda IVM - Pri tej metodi se nezrela jajčeca odvzamejo neposredno iz jajčnikov in dozorijo zunaj ženskega telesa. Dozorevanje poteka v embrioloških laboratorijih, v posebni raztopini za pravilen razvoj zarodka. Celoten postopek traja od 24 do 48 ur. Dozorelo jajčece je tako pripravljeno za oploditev z moškimi spermiji. Oploditev se izvede s pomočjo mikropipete, s katero se spermij uvede neposredno v jajčece. Ta postopek se imenuje intracitoplazemska injekcija spermija. Pri tej metodi se minimalno uporabljajo zdravila, potrebna za spodbujanje.
• Metoda IUI - To je najpreprostejša metoda oploditve z biomedicinsko pomočjo. Spermij se s pomočjo prenosnega katetra vstavi neposredno v maternico bolnice. Postopek se izvaja med ovulacijo in po predhodni hormonski pripravi, kar poveča možnosti za zanositev in donositev ploda.