Kako preprečiti bolezni srca in ožilja?

Bolezni srca in ožilja so med najpogostejšimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v razvitih državah po vsem svetu.

Ocenjuje se, da so vzrok za približno 50 % vseh smrti, sledijo pa jim rak in bolezni dihal.

Bolezni srca in ožilja = bolezni srca in ožilja.

Če ponovimo, bolezni srca in ožilja vključujejo:

• aterosklerozo
• koronarna bolezen srca
• visok krvni tlak in hipertenzivno srčno bolezen
• akutne koronarne sindrome, ki vključujejo angino pektoris in srčne napade
• srčne aritmije, atrijsko fibrilacijo in druge
• srčno popuščanje
• vnetne bolezni srca
• revmatične bolezni srca
• bolezni srčnih zaklopk
• cerebrovaskularne bolezni z možgansko kapjo
• bolezni perifernih arterij ali arterij
• bolezni ven z globoko vensko trombozo in pljučno embolijo

Prizadeta sta tako moški kot ženski spol, pri čemer med njima ni bistvenih razlik.

Zaradi teh bolezni v Evropi letno umre več kot 4 000 000 ljudi. 55 % od teh je žensk, približno 2,2 milijona, in 1,8 milijona moških, približno 45 %.

Največji delež predstavljajo ishemična bolezen srca in miokardni infarkt, pa tudi možganska kap. Njihova skupna in enotna težava je predvsem ateroskleroza.

Ateroskleroza je degenerativna bolezen stene krvnih žil. Pri tem mehanizmu imata glavno vlogo odlaganje maščob in nastajanje aterosklerotičnih plakov v steni arterije.

Ta dolgotrajen, napredujoč in bolezenski proces vodi v zožitev arterij. Posledica tega je nezadostna prekrvavitev območja za zožitvijo, tkiva, dela ali celotnega organa.

Poleg tega...

Pri poškodbi žilne stene je treba upoštevati tudi nastanek krvnega strdka.

Druga nevarnost je, če se krvni strdek odtrga od stene arterije in plava ter potuje po krvnem obtoku. Nato se zatakne v drugi arteriji, kjer delno ali v celoti omeji pretok krvi.

Embolizacija povzroči, da območje za embolijem postane neprekrvavljeno. Ta mehanizem je tudi eden od primerov, kako pride do možganske kapi.

Motnje pretoka krvi v srcu in možganih so resen zdravstveni problem. Ti življenjsko pomembni organi za svoje delovanje ves čas potrebujejo ustrezno oskrbo s kisikom in hranilnimi snovmi.

Neustrezna oskrba s krvjo lahko do določene mere traja daljše časovno obdobje. Posledično nastanejo kronične bolezni. Na neki točki človeško telo tega pomanjkanja ne more več nadomestiti in zdravje se poslabša. Primera sta koronarna bolezen srca in kronično srčno popuščanje.

Nasprotno.

Poznamo tudi zdravstvene težave, ki se pojavijo hitro, akutno.

Če je preskrba s krvjo precej omejena ali popolnoma omejena, se takoj poslabša tudi delovanje nekrvavega dela.

To je akutni miokardni infarkt.

Drugo tako resno stanje je prizadetost možganov, tj. možganska kap (ali tudi nenadna možganska kap).

Kaj pa drugi deli človeškega telesa?

Seveda so prizadeti tudi drugi deli telesa. Od oči, ledvic do spodnjih okončin. Poškodba vida, odpoved ledvic ali spodnja okončina, ki ji grozi amputacija. In drugi resni zdravstveni zapleti.

Sprašujete se, kaj je v ozadju vsega tega?

Aterosklerozo smo že omenili, vendar pri vsem tem ni edina.

Pri razvoju bolezni srca in ožilja je vključenih več dejavnikov tveganja. Večfaktorski dejavniki tveganja je tudi ustrezen izraz.

Te dejavnike tveganja delimo v dve glavni skupini. V prvi so tisti, na katere človek s svojim vedenjem ne more vplivati, torej tisti, ki jih ni mogoče nadzorovati.

Drugo skupino sestavljajo tisti, na katere je mogoče vplivati.

Znani in pomembni dejavniki tveganja vključujejo:

1. Neobvladljivi
   • starost, za moške nad 45 let in za ženske nad 55 let
   • spol, pri čemer se pri ženskah tveganje poveča po menopavzi
   • genetska nagnjenost in dednost
   • rasa
2. vplivni
   • ateroskleroza
   • hipertenzija (visok krvni tlak)
   • prekomerna telesna teža in debelost, visok indeks telesne mase
   • presnovni sindrom
   • motnja presnove maščob, visok holesterol v krvi
   • sladkorna bolezen (diabetes), visoka raven sladkorja v krvi
   • prekomerno uživanje maščob v prehrani
   • preveč soli v prehrani
   • majhen vnos vlaknin, zelenjave in sadja
   • nezadostna telesna dejavnost in sedeči način življenja
   • kajenje
   • prekomerno uživanje alkohola
   • hormonska kontracepcijska sredstva
   • pretiran stres in psihološka preobremenjenost
   • uživanje drog
   • atrijska fibrilacija in srčne aritmije, zožitev vratne arterije in druge srčno-žilne bolezni
   • homocistein - aminokislina, ki nastaja pri presnovi
   • povečano število vnetnih označevalcev
   • motnje strjevanja krvi, trombogeni dejavniki
   • socialno in finančno ozadje
     • izobrazba, življenjski in delovni pogoji

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opisuje 7 glavnih vzrokov in dejavnikov tveganja:

1. visok krvni tlak
2. kajenje
3. povišana raven holesterola v krvi
4. prekomerna telesna teža in debelost
5. pomanjkanje telesne dejavnosti
6. majhen vnos zelenjave in sadja s hrano
7. prekomerno pitje alkohola

Preberite si: Kako se boriti proti dejavnikom tveganja za bolezni srca in ožilja Kakšna so načela preprečevanja

+ bonus: 7 načel za preprečevanje težav

Kako se boriti proti dejavnikom tveganja in boleznim srca in ožilja?

Vprašanje se nanaša neposredno na preventivo.

Kaj je preventiva?

Preventiva je opredeljena kot usklajen sklop ukrepov, ki vplivajo na populacijo, posameznika, da bi odpravili ali zmanjšali vpliv dejavnikov tveganja, v tem primeru bolezni srca in ožilja.

Na kratko se preprečevanje deli na primarno, sekundarno in terciarno preprečevanje.

1. Primarna - vključuje sklop ukrepov za preprečevanje nastanka bolezni
2. Sekundarno - njegov cilj je ujeti bolezen v zgodnji fazi
3. terciarno - preprečevanje ali celo zdravljenje je namenjeno omejevanju škode, ki jo povzroči bolezen

Obstaja tudi paliativna oskrba, katere cilj je zagotoviti, da neozdravljivo bolni ljudje živijo in umrejo dostojanstveno.

Najbolje je začeti s primarnim preprečevanjem

V vsakem primeru je najpomembneje, da bolezen sploh preprečimo ali vsaj odložimo njen pojav. Na vse dejavnike pri razvoju obolevnosti ni mogoče vplivati.

Za ustrezno časovno obdobje velja, da je primerno že otroštvo.

Otroke je treba spodbujati k zdravemu načinu življenja, kjer prevladujeta zadostna telesna dejavnost in racionalna prehrana.

Racionalna prehrana = uravnotežena prehrana z ustreznim deležem vseh snovi. raznovrstna prehrana = dobra. raznovrstna prehrana = slaba.

Otroci seveda ne smejo kaditi ali piti alkohola.

Med 15. in 18. letom starosti so glavni dejavniki tveganja pomanjkanje telesne dejavnosti, kajenje, neustrezna prehrana in debelost.

Preberite ta članek o posledicah debelosti pri otrocih in mladostnikih.

V odrasli dobi se poleg teh glavnih dejavnikov pridružijo še zvišanje krvnega tlaka, delovna obremenitev in delovno okolje, sedeči način življenja, presežek holesterola v krvi.

V povprečju se bolezni srca in ožilja, vključno z resnimi akutnimi stanji, kot sta miokardni infarkt in možganska kap, pojavijo med 40. in 50. letom starosti.

Preventiva je način, kako preprečiti ali upočasniti razvoj teh bolezni. Ne pozabimo na preventivne preglede.

Kako preprečiti?

Preventiva se dotika vplivnih dejavnikov. 7 osnovnih si bomo ogledali.

1. Ustavite visok krvni tlak.

Visok krvni tlak je bolezen sama po sebi, po drugi strani pa je tudi simptom druge bolezni. Glede na vzrok se deli na dve obliki.

Prva skupina je znana kot primarna ali esencialna hipertenzija.

Druga skupina se imenuje sekundarna hipertenzija. V tem primeru je povišanje krvnega tlaka posledica druge bolezni. V tem primeru je treba najprej najti sprožilni vzrok in ga ustrezno zdraviti. Nato je mogoče krvni tlak tudi normalizirati.

Zakaj se pojavi primarna hipertenzija, morda ni natančno znano. Vendar je tako kot pri aterosklerozi in drugih boleznih srca in ožilja tudi tu prisotno večfaktorsko delovanje.

Kaj to pomeni, se sprašujete?

Temelji na negativni interakciji vseh dejavnikov tveganja, naštetih v uvodu članka.

Enega od glavnih vzrokov, in sicer napredujočo aterosklerozo, dopolnjujeta disregulacija avtonomnega živčnega sistema in prevlada simpatičnega nadzora nad parasimpatičnim.

avtonomni živčni sistem nadzoruje vse procese v telesu, na katere ne moremo vplivati z voljo, kot so dihanje, prebava, izločanje hormonov, upravljanje z vodo in drugi pomembni procesi.

Vsebuje dve glavni nadzorni komponenti: simpatično in parasimpatično.

Simpatični nadzor na primer zviša krvni tlak in srčni utrip, dvigne krvni sladkor, zaustavi prebavni sistem, zviša telesno temperaturo in na splošno pripravi telo na beg ali napad, tj. na obvladovanje stresne situacije.

Parasimpatikus ima nasproten učinek. Na telo deluje bolj depresivno, kadar je treba pripraviti dovolj energije za stresno situacijo. Zato spodbuja prebavo ter znižuje krvni tlak in srčni utrip.

Toda...

Negativno pa zgoraj omenjeni zunanji dejavniki prispevajo k disregulaciji, tj. k nepravilnemu delovanju avtonomije.

Začenši s kajenjem, alkoholom, neizprosnim stresom ali delovno obremenitvijo tudi z nočnimi izmenami, pomanjkanjem počitka in drugimi.

Optimalni krvni tlak naj bi bil nekje med 100/60 in 120/80.

Prehipertenzija, ki lahko že prehaja v hipertenzijo, je pri vrednosti krvnega tlaka nad 130/80.

Hipertenzija pa od 140/90 in več.

Če oseba preneha kaditi, ne pije pretirano alkohola, se začne dovolj gibati in se izogiba stresu, poleg tega pa prilagodi svojo telesno težo in prehranjevalne navade, si bo pomagala z nekaj številkami v dobro.

Če pa se je hipertenzija že razvila in dosega višje številke, jo je treba popraviti z zdravili. In to ni stvar za nekaj mesecev, temveč za dolgotrajno zdravljenje.

Kajti ob zanemarjanju obstaja nevarnost izbruha neprijetnih zdravstvenih zapletov.

Verjetno vemo, kateri so to: srčni infarkt, možganska kap in številne druge težave, ki jih povzroča visok krvni tlak.

Pomembno je tudi, da si zapomnimo, da:

Visok krvni tlak na začetku ne boli in se morda ne kaže na noben način. Vendar tudi v tem asimptomatskem (brez simptomov) obdobju še naprej napreduje in povzroča škodo v celotnem človeškem telesu.

Do trenutka, ko začne terjati svoj davek, je zdravljenje zahtevnejše. Pogosto so prisotne tudi druge zdravstvene težave. In to stanje na splošno otežuje zdravljenje.

Pazite...

V nekaterih primerih je lahko prvi simptom hipertenzije resna grožnja zdravju in življenju.

Zato je tudi v tem primeru bolje zgodaj začeti s preprečevanjem.

Za vas smo pripravili članke z informacijami o hipertenziji:

• Vrednosti krvnega tlaka v tabeli
• Visok krvni tlak v poglavju o boleznih
• Tipični simptomi hipertenzije
• Tveganja pri nočni hipertenziji
• Kaj je prikrita hipertenzija
• Kako pomagati pri zniževanju tlaka brez zdravil

2. Kajenje in njegov negativni vpliv

Kaditi začnemo v mladosti, predvsem zaradi okusa odraslosti in občutka, da se sprijaznimo s starostjo samostojnosti. Poleg tega se pojavi sindrom paketka - če moji prijatelji kadijo, moram tudi jaz.

Po ocenah po vsem svetu kadi več kot 1,6 milijarde ljudi, starejših od 15 let. kajenje skrajša življenje v povprečju za 8 let. 9 od 10 kadilcev začne kaditi pred 18. letom starosti.

Na splošno je znano, da kajenje povzroča pljučnega raka in različne druge bolezni dihal, torej tudi kronično obstruktivno pljučno bolezen.

Vendar se njegov negativni vpliv s tem ne konča.

Povzroča lahko raka ustnic, grla, požiralnika, želodca, debelega črevesa, danke, jeter in dojk. Povzroča tveganje za nastanek skoraj vsakega raka.

Zvišuje krvni tlak, povečuje srčni utrip, zamaši krvne žile, povzroča bolezni koronarnih arterij in spodnjih okončin. Večkrat poveča tveganje za bolezni srca in ožilja.

Škodljiva je v nosečnosti, za žensko in za plod. Poleg nizke porodne teže prispeva k drugim zdravstvenim težavam pri otrocih. Nevarna je pri uporabi kontracepcijskih sredstev zaradi povečane dovzetnosti za trombozo.

Poleg tega in številnih drugih zdravstvenih zapletov.

Aktivno kajenje je škodljivo, škodljivo pa je tudi pasivno kajenje, saj smo tudi pri tej obliki izpostavljeni več kot 4.000 nevarnim kemikalijam.

Številni kadilci bi radi prenehali kaditi.

A ne morejo?

Zasvojenost s kajenjem ima dve plati. ena je fizična, druga pa psihološka. kadilci sami priznavajo, da je psihološka zasvojenost večja težava kot fizična.

Želja po cigareti in obred kajenja sta močna. Morate se okrepiti, lahko prenehate kaditi.

Preberite tudi članke o kajenju:Kajenje in njegov vpliv na zdravjeKronični bronhitis in kajenje

Za lažjo motivacijo:

• 20 minut nekadenja normalizira krvni tlak
• po 8 urah je raven CO za polovico nižja od običajne + raven kisika se dvigne na normalno raven
• 48 ur nekadenja pomeni, da se nikotin izloči iz telesa + prilagodita se čut za vonj in okus
• po 72 urah se povrne energija in dihanje je boljše
• 2 tedna nekadilskega obdobja = izboljša se krvni obtok
• po 9 mesecih se kašelj umiri, dihalni volumen pljuč se prilagodi
• po enem letu opustitve kajenja se tveganje za miokardni infarkt prepolovi
• v petih letih se zmanjša tveganje za možgansko kap
• po 10 letih kajenja je tveganje za pljučnega raka enako kot pri nekadilcih

3. Povečan holesterol v krvi in motena presnova maščob

Holesterol v krvi je lahko povišan zaradi motnje presnove maščob. pa tudi zaradi povečanega vnosa hrane.

Hiperlipoproteinemija je ime za različna bolezenska stanja, za katera je značilna povišana raven maščobnih snovi in holesterola v krvi.

Na splošno mora biti prehrana posameznika raznolika.

Kar pomeni, da mora vsebovati vse sestavine v potrebnem in ustreznem razmerju.

Ne sme biti monotona in v njej ne sme občutno primanjkovati nobenega bistvenega hranila. Človeško telo potrebuje sladkor, maščobe in beljakovine.

Seveda potrebuje tudi minerale in vitamine, ki jih telo ne more proizvesti samo.

Neustrezna prehrana in presežek maščob, holesterola sta eden od dejavnikov, ki prispevajo k razvoju ateroskleroze in drugih bolezni srca in ožilja.

Gotovo ste že slišali, da poznamo slab in dober holesterol, torej LDL in HDL.

LDL je kratica za lipoproteine nizke gostote. To je slaba maščoba, ki se uporablja za energijo, če pa je je preveč, se nalaga v telesu in v krvnih žilah. Povečujejo ga seveda slaba prehrana, pa tudi pomanjkanje gibanja, prekomerna telesna teža in debelost.

LDL do 3,5 mmol/l.

HDL je ime za lipoproteine visoke gostote. Ta holesterol deluje proti holesterolu LDL. Lahko bi rekli, da ga odstranjuje. Poleg tega deluje protivnetno.

HDL 0,9 do 1,4.

Pri ocenjevanju holesterola v krvi prepoznamo skupni holesterol, LDL, HDL + trigliceride. Visoka vrednost se imenuje hiperholesterolemija.

Vrednosti holesterola v krvi do 5,2 so v redu. med 5,2 in 6,2 = povišane visoka nad 6,2 veliko tveganje nad 7,8 mmol/liter

V bistvu se morate strinjati:

• pusto meso, ribe
• hrano z nizko vsebnostjo nasičenih maščob in holesterola
• veliko vlaknin
• več zelenjave in sadja
• imeti zadosten pitni režim
• pomemben je tudi
  • razumna količina telesne dejavnosti
  • idealna telesna teža

4. Prekomerna telesna teža in debelost kot pomemben dejavnik

Prekomerna telesna teža ali debelost je še en pomemben dejavnik tveganja in prispeva k razvoju bolezni srca in ožilja.

Verjetno se ni treba ponavljati in ponavljati, da je treba uživati racionalno in uravnoteženo prehrano.

Prekomerno telesno težo in debelost spodbuja uživanje presežka sladkorja in maščob. Seveda, če v telo vstopa več energije, kot je lahko uporabi.

Presežek energije se uskladišči, in sicer v obliki maščob.

Za vzdrževanje optimalne telesne teže je potreben uravnotežen vnos in poraba energije. Vsak človek je seveda drugačen. Otrok kuri energijo hitreje, starejši jo kuri počasneje.

Pri ocenjevanju telesne teže se uporablja tudi indeks telesne mase (BMI).

Preberite članke:Kako izračunati indeks telesne masePrekomerna telesna teža in debelostKako se lotiti hujšanja?

Vrednosti indeksa telesne mase v tabeli

Za prekomerno telesno težo in debelost je lahko več vzrokov:

• hormonski vpliv
• uporaba nekaterih zdravil
• genetika
• psihološki dejavnik
• presnovne motnje
• nepravilna prehrana
• majhna poraba energije in velik energijski vnos

Pri prekomerni telesni teži in debelosti sodelujejo tudi druge komponente, vendar je glavni razlog skladiščenje energije, ki je ne porabimo.

Poleg tega se energija sprejema v napačni obliki in v telo vstopa več nezdravih maščob, kot bi jih moralo. Plus enostavni sladkorji.

Tudi v tem primeru je treba razmisliti:

• uravnoteženo razmerje energije
• pravilni prehrani
• več vlaknin, zelenjave in sadja v prehrani
• manjši vnos slabih maščob
• prednost pustemu mesu
• izogibanje prevelikim količinam enostavnih sladkorjev
• veliko telesne dejavnosti.
• omejevanje sedečega načina življenja
• zadostno zdravljenje pridruženih bolezni, kot so sladkorna bolezen in druge.
• nepiti alkohola in ne kaditi!

5. Neustrezne prehranjevalne navade in majhen vnos zelenjave in sadja v prehrano

Točke 3, 4 in 5 so med seboj tesno povezane (saj so vse povezane).

Zdrave prehranjevalne navade so eno glavnih orožij v boju proti številnim zdravstvenim zapletom in boleznim srca in ožilja.

Zastopanost bistvenih hranil v prehrani mora biti:

1. beljakovine približno 0,8 grama na kilogram telesne teže
2. maščobe približno 1 gram na kilogram telesne teže
3. sladkorji 6,5 grama na 1 kilogram telesne teže

Poleg tega razmerja je pomembna tudi kakovost zaužitih sestavin.

V spodnji tabeli je prikazana približna porazdelitev bistvenih hranil

V osnovi in na kratko, pri racionalni prehrani je treba upoštevati:

• uravnoteženem vnosu in porabi energije
• razdelitev obrokov na manjše obroke in pogostejše obroke čez dan
  • odpravljanje potrebe telesa po shranjevanju energije za pozneje
  • 5 do 6 obrokov čez dan
  • upoštevanje individualnih potreb
• izbira pustega mesa, rib
• obroki z manj maščobami
• prednost zdravim maščobam
• povečanje vnosa vlaknin
  • polnozrnati izdelki
  • stročnice
  • semena, ki prav tako vsebujejo zdrave maščobe
  • zelenjava in sadje.
• večje razmerje med zelenjavo in sadjem
  • sadje z občutkom (vsebuje enostavne sladkorje, a tudi potrebne vitamine)
• manj enostavnih sladkorjev in več sestavljenih sladkorjev (disaharidi, trisaharidi, oligosaharidi)
• omejitev sladkarij in praznih kalorij, kot so sladke vode, sladkarije, piškoti, čips in drugi prigrizki
• nepitje alkohola
• dovolj pitja
• manj soli
• kuhanje v pari, kuhanje in ne cvrtje
• ne uživanje prekajene ali polpredelane hrane

Preberite tudi naslednje članke:Sredozemska prehranakot ena od dobrih možnostiOsnovna hranila v človeški prehrani Vlakninekot preventiva in zdravilo

6. Pomanjkanje telesne dejavnosti in sedeči način življenja

Energijska bilanca vpliva tudi na telesno dejavnost.

Pomanjkanje telesne dejavnosti = majhna poraba energije.

Če k temu dodamo še prenajedanje, nam grozi prekomerna telesna teža in debelost.

Pomanjkanje gibanja spodbuja tudi aterosklerozo, ne koristi naši hrbtenici in sklepom. Na splošno je nezdravo.

Vsakdo ni prilagojen za tek na maraton enkrat na teden, vendar telesna dejavnost vključuje tudi hojo.

Natančno hojo. In po možnosti na prostem.

Vsak dan si moramo določiti določeno količino časa za hojo.

Sedenje za televizorjem in računalnikom pomeni, da ne raztegujemo dovolj mišic spodnjih okončin, kar poslabša pretok krvi.

In tu se začnejo težave s krčnimi žilami, trombozo. Omenimo še težave s hrbtenico in diski. Če dodamo še druge dejavnike, se tveganje poveča.

Kaj pa naši otroci?

Otroci v najstniških letih sedijo za računalniki, v roke vzamejo tablične računalnike in mobilne telefone. Ti nadomeščajo gibanje na prostem.

Da, prednosti sodobnega časa so s seboj prinesle to pomembno negativno posledico.

Otroke je treba spodbujati k zdravemu življenjskemu slogu, sicer obstaja tveganje za povečanje telesne teže. seveda ...

Pomanjkanje gibanja = gibalne težave, slaba drža telesa. Približevanje degenerativnim spremembam hrustanca, hrbtenice v odrasli dobi. Lahko bi še in še.

Oglejte si članke o težavah s hrbtenico. Te so številne in nekatere lahko izvirajo iz pomanjkljivosti v otroštvu.

Nekateri ljudje uživajo v hoji ali nordijski hoji s palicami in pohodništvu. Drugi uživajo v plavanju, kolesarjenju ali visokointenzivnih športih, kardio vadbi in vadbi za moč.

Gre za individualne želje in potrebe. Tudi ples je odličen.

Na voljo je veliko možnosti za izbiro, le želeti si ga morate.

Glede na določeno vrsto telesne dejavnosti so navedene različne številke.

Na primer:

• vaditi morate 3-krat na teden vsaj 45 minut
• hoditi morate vsaj eno uro na dan
• trenirati morate pri 50-60 % svojega največjega srčnega utripa
• dvigniti določeno količino največje teže
• visokointenzivni intervalni trening vključuje nekajsekundne napore, ki trajajo 20-30 minut

Človek si mora predvsem želeti začeti. In če najde pravo obliko zase, je potem dobro poglobiti osnovne informacije, na primer na internetu. Učinkovitejši bo posvet s trenerjem in izkušeno osebo.

Nekateri ljudje raje trenirajo sami, drugi imajo raje, če jih nekdo vodi.

Pomembno je, da na ta način povečamo porabo energije ter ustrezno prilagodimo prehrano in energijski vnos.

Človeka lahko omejujejo zdravstveni zapleti. Takrat se je treba o ustrezni dejavnosti posvetovati s strokovnjakom, zdravnikom, fizioterapevtom.

Preberi več člankov:Izdelava načrta vadbeAli je kardio vadba primerna za vsakogar?Kako pomagati svojim sklepom

7. Prekomerno pitje alkohola

Nekje sem slišal, da: Alkohol je namenjen ljudem. pa tudi, da: Alkohol je nadloga človeštva. Vsak posameznik mora izbrati, kaj mu bolj ustreza.

Zasvojenost, alkoholizem uničuje ljudi, cele družine. vpliva na družinski proračun, pa tudi na gospodarstvo države.

Ne štejemo davkov, temveč posledice. Enako je s kajenjem.

Alkohol negativno vpliva na psiho in celoten organizem. Poškoduje prebavni trakt, jetra, trebušno slinavko, črevesje, možgane, ožilje in srce. Povezan je z rakom. Slabša odpornost, delovanje ledvic.

Pijanost predstavlja tveganje za poškodbe.

Razvrstitev ljudi glede na pitje alkohola:

• tisti, ki niso nikoli pili alkohola
• abstinenti - alkohol odklanjajo brez posebnega razloga
• konzumenti - pijejo občasno, na primer zaradi okusa
• pivci - morajo piti alkohol zaradi njegovega učinka
• alkoholiki - pijejo vsak dan, alkohol je zanje droga

Alkohol se oglašuje v medijih, reklamah. Pitje je prikazano v televizijskih oddajah, filmih. prosto dostopen je v trgovinah.

Seveda se ne sme prodajati otrokom in mladoletnikom. vendar se tudi ta starostna kategorija sreča z alkoholom.

V nekaterih državah ga prodajajo zunaj trgovin z živili ali pa ga ne oglašujejo.

Preberite članek.

Povzetek o preventivi:

7 načel za preprečevanje bolezni srca in ožilja

• Gibanje
• Holesterol
• prehrana
• prekomerna telesna teža, debelost
• kajenje
• alkohol
• obisk pri zdravniku