Kako pravočasno odkriti srčni infarkt in možgansko kap? Boj za življenje

Srčni infarkt in možganska kap spadata med bolezni srca in ožilja. Za njun nastanek je običajno odgovoren en sam vzrok in več dejavnikov tveganja, ki prispevajo k njunemu nastanku.

Bolezni srca in ožilja = bolezni srca in ožilja. So eden najpogostejših vzrokov obolevnosti in umrljivosti na svetu.

Bolezni srca in ožilja vključujejo:

aterosklerozo
visok krvni tlak
angina pektoris
koronarna bolezen srca
srčni infarkt
atrijska fibrilacija
srčno popuščanje
razbijanje srca in srčne aritmije
endokarditis
miokarditis
bolezni srčnih zaklopk
kardiomiopatija
možganska kap

Skupina bolezni srca in ožilja

Kaj jih povzroča?

Multifaktorsko delovanje temelji na dveh glavnih skupinah.

Prva so dejavniki, na katere ne moremo vplivati z našimi dejanji.

Dejavniki tveganja, na katere ne moremo vplivati, so npr:

genetska nagnjenost in dednost
prirojene bolezni
starost
spol
vazomotorična disregulacija
motnje koagulacije - motnje strjevanja krvi

Na drugi strani so tiste, na katere lahko vplivamo.

Dejavniki tveganja, ki jih lahko nadzorujemo, so:

visok holesterol in presežek maščob v prehrani
visok krvni tlak
kajenje
prekomerno uživanje alkohola
velik vnos soli v prehrani
neuravnotežena prehrana in napake v prehrani,
nizka vsebnost antioksidantov, pomanjkanje vlaknin
prekomerna telesna teža in debelost
presnovni sindrom
sladkorna bolezen
krčne žile
motnje srčnega ritma
sistemsko vnetje
okužbe z bakterijami in virusi
pomanjkanje gibanja
dolga potovanja
stres in pretirana duševna preobremenitev, depresija
travme

Ti dejavniki tveganja prispevajo k razvoju ateroskleroze. To je proces korozije arterij. V steni krvnih žil se odlagajo snovi, ki tja običajno ne sodijo.

Ta proces moti in poškoduje krvne žile ter njihovo delovanje.

Zanjo je značilno, da je dolgotrajna in napredujoča. Proces odlaganja neustreznih snovi v steni žil se začne v mladosti in se sčasoma poslabša.

Rezultat so poškodovane arterije, in sicer na različnih mestih v telesu hkrati. Te so lahko podlaga za bolezenska stanja, kot so srčni infarkt, možganska kap in številni drugi zdravstveni zapleti.

Aterosklerotična sprememba = aterosklerotični plak.

Ta bolezensko nakopičena masa zoži notranjo svetlino krvnih žil, zaradi česar je pretok krvi moten. Druga resna možnost je nastanek krvnega strdka, ki se usede na poškodovano notranjo steno.

Ta dva mehanizma sta glavna podlaga za nastanek zgoraj omenjenih zdravstvenih zapletov.

Poleg ateroskleroze so pri nastanku resnih in življenjsko nevarnih bolezni udeležena tudi druga bolezenska stanja, od spazma (krčenja krvnih žil) do embolizacije in drugih.

Pretok krvi je lahko omejen tudi zaradi stiskanja krvne žile s tumorjem ali zožitvijo.

V nadaljevanju z nami preberite: Kateri so značilni simptomi srčnega infarkta in možganske kapi. Zakaj je pomembno zgodnje prepoznavanje in na kaj morate biti pozorni. + Ključni znaki.

Srce in možgani so občutljivi na to, da dobijo dovolj kisika

Srčna mišica in možganske celice so zelo občutljive na zadostno oskrbo s kisikom.

Poleg kisika so seveda nenehno oskrbovane tudi s hranilnimi snovmi, ki zagotavljajo njihovo pravilno delovanje.

Poleg tega.

Pri delovanju teh celic nastajajo tudi odpadne snovi. Njihovo odstranjevanje je prav tako nujno za normalno delovanje celic, tkiv, organov in organskih sistemov, telesa.

Za stalen pretok krvi skrbi srce, ki deluje kot črpalka. Vendar tudi ta črpalka potrebuje energijo in kisik.

Glede na časovni horizont prepoznamo akutna in kronična stanja.

Akutna se pojavijo nenadoma, v nekaj minutah ali urah. Zgodi se, da se pojavijo brez predhodnih težav ali iz polnega zdravja.

Možganski ali srčni napad je lahko prvi simptom dolgotrajne bolezni, kot je ateroskleroza.

Kronične bolezni pa so dolgotrajne in potekajo več dni, tednov, mesecev ali let. Dober primer takšne bolezni je koronarna bolezen srca.

Oskrba s krvjo in njen pretok sta lahko delno ali v celoti motena. Od tega sta odvisna tudi čas nastanka in celoten potek simptomov.

Kako huda je anemija, vpliva na primer na:

hitrost in obseg zapiranja žil
anatomske značilnosti krvnega obtoka
občutljivost organa na pomanjkanje kisika in hranilnih snovi, pri čemer so možgani najbolj občutljivi, skeletne mišice pa manj
trenutno stanje organa, tkiva, celic
splošno stanje krvnega obtoka

Motnja krvnega obtoka se imenuje ishemija. Opredeljena je kot lokalna anemija, anemija tkiv in organov. Lahko gre za delno ali popolno prekinitev pretoka krvi.

Ishemiji sledi nekroza (odmrtje) nezdravljenih celic, ki je nepovratna.

Infarkt je žarišče ishemične nekroze. To je najhujša oblika ishemije. Običajno nastane zaradi zapore arterije s trombom ali embolijo.

Poenostavljeno: infarkt = odmrtje tkiva zaradi zapore vpletenih arterij.

Nastane zaradi tromboze, embolizacije ali spazma.

Možgani so najbolj dovzetni za omejitev ali zaustavitev pretoka krvi.

Dejstvo je...

Do ishemije možganskih celic pride po 3 do 4 minutah.

Če možgani niso prekrvljeni 9 minut, preživetje ni mogoče. To je še posebej pomembno, ko prenehata dihanje in srčna dejavnost.

Srčna mišica (miokard) je nekoliko bolj odporna.

Miokardna ishemija se pojavi po 20 minutah. In ... Po 4 do 9 urah se razvije transmuralna nekroza (odmrtje) tkiva v celotni debelini srčne stene.

Seveda tudi drugi bolezenski procesi vodijo do možganske kapi in srčnega infarkta. Več si lahko preberete na primer v člankih miokardni infarkt, možganska kap, cerebrovaskularne bolezni.

Značilni simptomi srčnega infarkta in možganske kapi

Prepoznavanje simptomov srčnega infarkta in možganske kapi je zelo pomembno za zgodnje zdravljenje.

A...

Zgodnja strokovna obravnava teh dveh bolezni je pomembna za zdravje in reševanje življenj.

Če se zdravljenje odloži ali zanemari, obstaja tveganje za bolj zapleten potek, slabše in daljše okrevanje po bolezni ter prisotnost trajnih posledic in drugih povezanih zapletov.

Zamuda pri strokovnem zdravljenju lahko povzroči resno poslabšanje zdravja in celo smrt.

Ne glede na to, ali gre za zdravljenje srčnega infarkta ali možganskega infarkta, so prve ure po pojavu bolezni ključnega pomena.

Simptomi so običajno značilni in jih je mogoče zlahka prepoznati.

V nekaterih primerih in zaradi posebnih značilnosti je možen netipičen, neznačilen potek. To lahko povzroči zamudo pri zdravljenju zaradi malomarnosti osebe, pa tudi zaradi napačne diagnoze strokovnjaka.

Vendar so zdaj na voljo učinkovite metode diagnosticiranja in zdravljenja.

Sprašujete: Kateri so značilni simptomi teh bolezni? Kako jih zgodaj prepoznati? Kateri so simptomi bližajočega se srčnega infarkta?

Spodnja tabela prikazuje značilne simptome srčnega infarkta in možganske kapi

Značilni simptomi Nenaden pojav težav tudi brez predhodnih opozorilnih znakov in težav
Srčni infarkt (miokardni infarkt)	Možganska kap
Bolečina v prsih Pritisk stiskanje pekoč občutek teže nejasen in neprijeten občutek - nelagodje občutek, kot da ima bolnik v prsih kamen, kot da mu nekdo sedi na prsih sevajoča bolečina v vrat do čeljusti do ramen v zgornje okončine v hrbet med lopaticami na področje trebuha bolečina vztraja, vendar lahko popusti in se vrne bolečino lahko nekoliko ublaži dajanje nitroglicerina, ki ga imajo nekateri ljudje, ki se zdravijo zaradi bolezni srca, vendar ne sme	šibkost strani telesa ali pareza do plegije pareza je delna oslabelost in oslabljena gibljivost plegija je popolna izguba nadzora nad okončino, mišicami enostranska pareza/plegija hemipareza hemiplegija nezmožnost obvladovanja roke ali noge oseba ne more držati predmeta v roki ne more stisniti dlani v pest ne more stisniti roke drugemu človeku nezmožnost premikanja, spreminjanja položaja in hoje vleče okončino za seboj pade na bok paraliza obraznih mišic - poškodbe obraznega živca povešen ustni kotiček povešenje vek uhajanje sline iz ust ali tekočine pri pitju nezmožnost žvižganja in nasmeha izkrivljen obraz mravljinčenje v določenem delu telesa - parestezija mravljinčenje v okončinah, na obrazu motnje občutljivosti kože
občutek teže na želodcu na bolečino v predelu želodca občutek na bruhanje - slabost bruhanje - vomitus	motnje vida zamegljen in meglen vid slepota (na eno oko) dvojni vid in drugo
občutek pomanjkanja zraka kratka sapa - dispneja	glavobol omotica izguba ravnotežja
bledica kože prekomerno znojenje - hladen znoj	motnje govora dizartrija - motnja izgovarjave ali nerazumljiv govor afazija - motnja tvorjenja govora in razumevanja komunikacije
strah pred smrtjo, tesnoba - izraz na obrazu, imenovan horror mortis	kolaps, omedlevica kratkotrajna izguba zavesti motnja zavesti, nezavest, somnolenca, sopor sprememba v duševnosti, zmedenost, dezorientiranost
občutek omedlevice omedlevica, sinkopa (kolaps) kratkotrajna izguba zavesti motnja zavesti - nezavest, zmedenost	Vegetativne manifestacije zaradi motenega delovanja možganov Bledica v obrazu nenaden pojav slabosti, občutek teže v želodcu bruhanje driska prekomerno znojenje šibkost in utrujenost omotica razbijanje srca in tahikardija nizek ali visok krvni tlak
šibkost omotica	piskanje v ušesih
palpitacije in srčne aritmije	telesni krči, kot pri epileptičnem napadu
Eden ali več simptomov in njihova kombinacija

Prepoznavanje teh simptomov je pomembno za zdravje in reševanje življenja.

Klic nujne medicinske pomoči skrajša čas od postavitve diagnoze do zdravljenja.

Ko je natančno določen vzrok težave, se izbere učinkovito zdravljenje. V obeh primerih to zagotavljajo specializirani centri z namensko tehnično in kadrovsko opremo ter prostori.

Pokličite službo nujne medicinske pomoči!

Če pri nekom opazite znake srčnega infarkta ali možganske kapi, ne čakajte s klicem službe nujne medicinske pomoči.

Sodelujte pri klicu. Sodelovanje skrajša trajanje klica.

Operater nujne medicinske pomoči vam bo postavil pomembna vprašanja, npr:

naslovu in opisu znamenitosti, pomembnih znamenitostih
imenu in starosti prizadete osebe, zlasti če se nahaja v stanovanjskem bloku ali večstanovanjski hiši; v tem primeru je treba navesti tudi ime na hišnem zvoncu
čas nastanka in trajanje težave
stanje osebe, vitalne znake in simptome
- zavest in njene odgovore na vprašanja
  - dezorientiranost, morebitna zmedenost in motnje zavesti
- kakovost dihanja, ali je ustrezno in prisotno, prisotnost hropenja, težkega dihanja
- prisotnost krvavitve, poškodbe
- bolečina
- kakovost govora in sposobnost sporazumevanja
- gibljivost ali oslabljena gibljivost
- položaj in trenutna dejavnost
dolgotrajna bolezen
druge dodatne informacije