Kaj so laktobacili in kako vplivajo na prebavo?

Kaj so laktobacili in kakšen je njihov vpliv na človeško telo? Kakšno vlogo imajo pri prebavi, odpornosti ali zdravju žensk?

Pogosto sprašujete tudi: Za kaj so laktobacili in kakšni so njihovi učinki?
Laktobacili in probiotiki - kateri so najboljši ali naravni viri?

Ljudje po naravi ne živimo v sterilnem okolju. Prav v naših telesih najdemo mikroorganizme, ki so za nas zelo koristni.

Uživamo živila, ki so naravno poseljena z mikroorganizmi, zlasti fermentirana živila.

Človeško življenje je povezano z mikroorganizmi. Razvija se in prilagaja njihovi prisotnosti, zato so nekateri nujni za življenje.

Človeški mikrobiom je značilna zbirka mikroorganizmov določenega posameznika.

Prebavni trakt je največji rezervoar mikroorganizmov, prav tako tudi limfatično tkivo.

Človeška odpornost je zato neposredno odvisna od stanja prebavnega trakta.

Napredek na področju medicine prinaša nova spoznanja, ki poudarjajo pomen človeškega mikrobioma in njegov vpliv na številne funkcije v telesu.

Črevesna mikrobiota se spreminja od rojstva in se sčasoma oblikuje.

Otrok, rojen s carskim rezom, ima drugačno mikrobioto kot otrok, rojen po naravni poti, per vias naturales.

Kolonizacija otrok, rojenih s carskim rezom, je bolj odvisna od okolja kot od materine mikroflore.

Med razvojem novorojenčka se začne modulacija črevesne mikroflore, ki vpliva na dovzetnost črevesja za bolezni in ima edinstven dolgoročni učinek na kakovost imunskega sistema.

Laktobacili in bifidobakterije predstavljajo 90 % mikroflore izključno dojenih novorojenčkov.

Kasneje se mikroflora spreminja zaradi prehrane, prehranjevalnih navad, načina življenja, presnovnih sprememb in staranja.

Razvoj posamezne mikroflore in njena mikrobna kolonizacija vplivata na zdravje človeka v prihodnosti.

Tudi nekateri znanstveniki komentirajo povezavo med človeško mikrofloro, probiotičnimi bakterijami in dolgoživostjo.

Laktobacili so del mikroflore in pomembno vplivajo na naše zdravje.

Kaj so laktobacili?

• Živi mikroorganizem
• Spada med probiotične bakterije (mikroorganizmi, ki živijo v prebavnem traktu in dokazano pozitivno vplivajo na zdravje)
• Pomaga pri vzpostavljanju naravne obrambe telesa
• Ugodno vpliva na naše zdravje

Spada med t. i. grampozitivne nesporulativne bakterije. Obarvanje po Gramu je eno od osnovnih obarvanj bakterij v mikrobiologiji, po katerem jih delimo na grampozitivne in gramnegativne.

Laktobacile najdemo v črevesju, zlasti v vaginalni sluznici zdravih žensk v rodni dobi. Mešanico laktobacilov imenujemo Döderleinov laktobacil, na primer Lactobacillus acidophilus.

Na splošno laktobacili veljajo za nepatogene. V določenih primerih so lahko potencialno patogeni in vir nekaterih okužb.

Zakaj so laktobacili koristni?

• Pomagajo v boju proti drugim patogenim organizmom
• Pomagajo vzdrževati fiziološko nizek pH v nožnici
• Razgrajujejo glukozo in laktozo v mlečno kislino, s čimer preprečujejo rast in prekomerno razrast kvasovk in gnilobnih bakterij
• Zagotavljajo zaščitno pregrado pred diarejo
• Spodbuja pravilno prebavo
• Izboljša absorpcijo nekaterih mineralov

Kje lahko najdemo laktobacile?

Laktobacili se naravno pojavljajo v živilih in komercialnih izdelkih, ki jih vsebujejo kot probiotične bakterije. V živilski industriji se vsebnost laktobacilov v izdelkih spreminja glede na način proizvodnje, svežino izdelka in skladiščenje.

Količina laktobacilov se z dolžino skladiščenja zmanjšuje.

• Fermentirani mlečni izdelki, npr. jogurt, kefir, plesnivi siri, brynza (odličen vir je prava nefermentirana slovaška brynza)
• kislo zelje
• kisle kumare
• probiotične tablete
• vaginalne tablete, svečke, tamponi, ki vsebujejo neposredno laktobacile in se vstavijo v nožnico

Postopek mlečnokislinske fermentacije je znan že iz antike. arheologi z območja Črnega morja so opisali ostanke fermentiranih mlečnih izdelkov na keramičnih posodah.

Traki, prebivalci današnje Bolgarije, so bili znani po pripravi posebnih fermentiranih izdelkov. Leta 1905 so iz bolgarskega jogurta izolirali bakterijo Lactobacillus bulgaricus.

Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus, ki je edinstven za telo, najdemo tudi v mlečni industriji v naši državi. Opisanih je bilo veliko znanstvenih dokazov o znatni krepitvi imunskega sistema, zlasti prirojene imunosti.

Na voljo je v nekaterih jogurtih na našem ozemlju. Zato priporočamo, da si podrobneje ogledate sestavine na embalaži.

Naseljenost bakterij se spreminja zaradi starosti, hormonov, hrane, stresa v telesu, bolezni, po jemanju zdravil, kot so antibiotiki.

Po jemanju antibiotikov pri bolnikih s črevesno dismikrobijo je priporočljivo dopolniti laktobacile v telesu.

Laktobacili in ginekološke motnje

Predvsem pri ženskah pomanjkanje laktobacilov povzroča pekoč občutek in srbenje nožnice. Prav vnetje nožnice je najpogostejši razlog, zaradi katerega ženske obiščejo ginekologa. Pogosto opazijo spremembo izcedka iz nožnice, vonj, razbarvanje in lahko celo bolečine.

Drugi simptomi, ki se lahko pojavijo, so težave pri uriniranju (dizurija) in motnje do bolečine med spolnim odnosom.

Ena od osnovnih funkcij laktobacilov je zniževanje pH. To pomaga vzdrževati potrebno kislo okolje ekosistema sluznice.

Laktobacili pomagajo oblikovati normalno vaginalno mikrofloro in preprečiti morebitne intimne težave.

Med menstrualnim ciklusom se poveča občutljivost površinskih (epitelijskih) celic za laktobacile.

Med menstrualnim ciklusom se pH nožnice zviša in laktobacilov je manj. To povzroči povečano tveganje za okužbo pri ženski. Med menstrualnim ciklusom se spremenijo biokemične in imunološke lastnosti vaginalnega mikrookolja.

Obstajajo številne ženske, ki imajo ponavljajoče se (recidivne) vaginalne okužbe in znatno moten vaginalni biofilm.

Laktobacili in probiotiki

Številne klinične študije kažejo na pomen probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju številnih civilizacijskih bolezni. Dokazano je, da so probiotiki povezani s pravilnim delovanjem črevesne flore in imunskega sistema.

Ne smemo pozabiti, da črevesni ekosistem sestavljajo tri osnovne stvari: celice gostitelja, mikroflora in hrana.

Pomen probiotikov ima ogromen potencial in je predmet stalnih raziskav.

Probiotične bakterije lahko vplivajo na vnetne procese, vplivajo na alergijske in avtoimunske bolezni, nadzorujejo kronična škodljiva vnetja in vplivajo na maligne (rakave) procese.

Pri nedonošenčkih z nizko porodno težo so študije pokazale koristno preventivno dajanje Lactobacillus rhamsosus, izbranih sevov Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium infantis.

Dajanje probiotikov spodbuja pravilen razvoj prebavil, preprečuje razvoj atrofije sluznice ter zmanjšuje tveganje za prekomerno razrast patogenih organizmov in okužbe.

Pri alergijskih boleznih dajanje probiotikov blaži simptome bolnikov z atopijskim dermatitisom, astmo, alergijskim rinitisom in alergijo na hrano.

V študijah je dajanje Lactobacillus rhamsosus GG ženskam z atopijskim ekcemom, alergijskim rinitisom ali astmo med nosečnostjo in dojenjem zmanjšalo pojavnost alergijskih bolezni pri otrocih.

Zanimivi rezultati raziskav na Inštitutu Pasteur kažejo, da ima Lactobacillus casei zaščitni učinek proti artritisu (vnetni bolezni sklepov).

Druga dvojno slepa študija na zdravih prostovoljcih je pokazala, da se je ob dajanju Lactobacillus salivarius povečala količina obrambnih celic imunskega sistema.

Pokazalo se je, da so se izboljšali imunološki parametri, blato je bilo bogatejše z laktobacili in izboljšala se je pogostost praznjenja blata.

V znanstvenih krogih prevladuje mnenje, da imajo bakterije pomembno vlogo, na primer v procesu nastanka in razvoja raka debelega črevesa.

Laktobacili spadajo med bakterije, katerih zaščitno delovanje mlečne kisline zavira rast in delovanje neželenih toksičnih produktov nekaterih črevesnih mikrobov.

Ti produkti lahko vključujejo snovi, ki v telesu delujejo kot rakotvorne snovi ali spodbujevalci (ojačevalci) neželenih procesov.

Probiotične bakterije so antimutagene ter zavirajo nastanek in rast nenormalnih celic.

Pri okužbi z bakterijo Helicobacter pylori je bil potrjen zaščitni učinek laktobacilov na to dobro znano in razširjeno okužbo. Lactobacillus salivarius, Lactobacillus acidophilus in L. johnsonii zavirajo kolonizacijo želodčne sluznice s H. pylori.

V študiji, v kateri so bolniki z okužbo s H. pylori skupaj z antibiotiki prejemali Lactobacillus acidophilus ali Lactobacillus johnsonii, so bili rezultati boljši v primerjavi s skupino bolnikov, ki je prejemala samo antibiotike in placebo.

Opazili so zmanjšanje vnetja želodčne sluznice in večjo stopnjo eradikacije.

Uporaba laktobacilov se pojavlja pri preprečevanju in zdravljenju driske, tudi na podlagi rezultatov več kliničnih preskušanj. Mlečnokislinske bakterije spreminjajo črevesno mikrofloro in prispevajo k odpravljanju driske.

S svojo encimsko aktivnostjo poskušajo vplivati na metabolite, ki povzročajo drisko.

Laktobacili in druge probiotične bakterije so koristni tudi pri preprečevanju okužb sečil, ponavljajočih se okužb urogenitalnega trakta in okužb pri bolnikih z urinskimi katetri.