Kaj je nočna hipertenzija? Kako povečuje tveganje za zdravstvene zaplete

Hipertenzija ali visok krvni tlak je bolezen, katere vse pogostejše pojavljanje je svetovni problem. Glavni razlog za to so različni in resni zdravstveni zapleti, ki jih povzroča.

Nočna hipertenzija, tj. visok krvni tlak med spanjem, ga še poslabša.

Imenuje se tudi tihi ubijalec.

Zakaj, sprašujete?

Razlog je njen prikriti potek. V velikem številu primerov je v zgodnjih fazah neprepoznana. Oseba, ki trpi za to boleznijo, nima nobenih težav.

In nenadoma se iz popolnega zdravja...

povzroči srčni infarkt ali možgansko kap.

O visokem krvnem tlaku govorimo, kadar večkrat izmerimo vrednosti krvnega tlaka, višje od 140/90.

Dejstva o hipertenziji: Polovica odraslega prebivalstva v razvitih državah ima visok krvni tlak. Le polovica obolelih ve zanj. In le polovica se ustrezno zdravi. Po vsem svetu prizadene približno 25 % prebivalstva. Hipertenzija lahko skrajša življenje za do 10 let.

Vzrok za visok krvni tlak morda ni znan. Takrat ga imenujemo primarna ali tudi esencialna hipertenzija.

Če nastane kot posledica druge bolezni, gre za sekundarno hipertenzijo.

Glavni dejavniki tveganja, ki jo povzročajo, so:

1. starost, saj se tlak s starostjo povečuje
2. spol, saj se krvni tlak poveča zlasti pri ženskah po prehodu
3. genetska nagnjenost in družinska anamneza
4. motena vazomotorična regulacija, mišična regulacija krvnih žil
5. prekomerna telesna teža in debelost
6. inzulinska rezistenca
7. prekomerno uživanje soli
8. pomanjkanje magnezija, kalija in kalcija
9. kajenje
10. alkoholizem
11. trajni stres in psihološke obremenitve
12. sedeč način življenja in pomanjkanje gibanja
13. onesnaženost okolja
14. druge bolezni, kot so sladkorna bolezen in druge.

Visok krvni tlak pa je tvegan predvsem zato, ker postopoma poškoduje različna tkiva, organe in organske sisteme ter povzroča motnje v njihovem delovanju.

Hipertenzija negativno vpliva na srce, krvne žile, možgane, ledvice, oči. Povzroča srčne napade ali kapi. Povzroča tudi odpoved ledvic in poškodbe očesne mrežnice.

Arterijska hipertenzija povečuje tveganje za razvoj:

• koronarne bolezni srca, bolezni koronarnih arterij in srčnega infarkta
• kroničnega srčnega popuščanja
• hipertrofije levega prekata
• poškodbe aorte in perifernih krvnih žil
• možganska kap
• odpoved ledvic
• hipertrofična retinopatija (poškodba mrežnice)

Tveganje za zaplete se povečuje z višino krvnega tlaka.

Ali se spomnite, kako se lahko kaže?

Možni simptomi hipertenzije vključujejo:

• utrujenost in šibkost
• glavobol, pa tudi neprijetni občutki v glavi, pritisk, napetost itd.
• omotica, vrtoglavica
• motnje ravnotežja, občutek, da vas vleče na stran
• šumenje v ušesih, piskanje, brnenje - tinitus
• motnje vida, zamegljen ali dvojni vid
• rdečica kože, obraza
• ali, nasprotno, bledost kože
• vročinski oblivi
• občutek mraza
• povečano znojenje
• občutek teže v želodcu, slabost ali bruhanje
• tresenje telesa, okončin
• motnje spanja
• motnje koncentracije
• nemirnost
• krvavitve iz nosu (epistaksa)
• bolečine v prsih, pritisk, tiščanje, pekoč občutek ali drugi neprijetni občutki
• razbijanje srca (palpitacije)
• oteženo dihanje, težko dihanje (dispneja)
• otekanje telesa, okončin
• in tako naprej

meritve krvnega tlaka podnevi in ponoči

Krvni tlak ni stalen. Njegova vrednost čez dan niha, narašča in pada, odvisno od različnih dražljajev.

Ti so lahko notranji ali zunanji.

Notranja regulacija, hormoni, presnova in zunanji dražljaji, kot je telesna ali duševna dejavnost.

Plus.

Človeško telo pozna tudi: cirkadiani ritem.

Cirkadiani ritem je biološki ritem (bioritem). Izraža spreminjanje aktivnosti v 24-urnem obdobju, in sicer v primeru različnih telesnih procesov, presnove ali budnosti.

Dnevni = diurnalni, vezan na dnevni čas, ciklično delovanje čez dan, vendar po možnosti v 24 urah. nočni = nokturni, v povezavi z nočjo.

Dnevni ritem krvnega tlaka = spremenljivost krvnega tlaka v 24-urnem obdobju.

Da ima krvni tlak čez dan krivuljo naraščanja in padanja, je znano že dolgo. Vrednosti tlaka so ponoči nižje, zgodaj zjutraj pred prebujanjem narastejo, čez dan pa se spreminjajo glede na aktivnost in psihično počutje.

Nočni padec tlaka je izraz normalnega dnevnega ritma.

Spremembe tlaka se pojavljajo tudi v daljših časovnih obdobjih, v razponu tednov, mesecev ali letnih časov.

Čeprav je časovna odvisnost znana že dolgo, je šele novejša metoda spremljanja krvnega tlaka pripomogla k natančnejši sliki. Posamezne meritve krvnega tlaka ne dajejo natančnejše slike.

V nadaljevanju članka boste prebrali: Kaj je ambulantno spremljanje krvnega tlaka? Kaj je nočna hipertenzija? Kakšna so tveganja? Kako jo ocenjujemo?

Ambulantno spremljanje krvnega tlaka

To je 24-urno spremljanje krvnega tlaka za oceno hitrosti naraščanja in upadanja krvnega tlaka v realnih življenjskih razmerah.

Imena, kot so: Ambulantno spremljanje krvnega tlaka Holterjevo spremljanje krvnega tlaka Ambulantno spremljanje krvnega tlaka Holterjevega tipa Ambulantno spremljanje krvnega tlaka

Na podlagi 24-urnega spremljanja krvnega tlaka se ocenijo povprečne vrednosti ambulantnega spremljanja krvnega tlaka.

Tabela prikazuje povprečne vrednosti običajnega ambulantnega spremljanja krvnega tlaka za odrasle.

Mejne vrednosti krvnega tlaka v tabeli

Vrednosti ambulantnega spremljanja krvnega tlaka in stopnja hipertenzije v tabeli

Iz podatkov v tabeli je razvidno, da ima metoda 24-urnega spremljanja krvnega tlaka svoje mesto pri diagnosticiranju hipertenzije. Standardno in posamično merjenje tlaka v ordinaciji družinskega zdravnika ali doma ne more dati podrobne slike krvnega tlaka.

Meritve tlaka se beležijo po času. oseba vodi dnevnik. beleži svoje dnevne dejavnosti. na podlagi teh podatkov se hipertenzija nadalje ocenjuje.

Dnevno nihanje tlaka

V okviru 24-urnega spremljanja tlaka je uveden izraz dipping. Dipping je merilo padca tlaka glede na dnevni ritem. O njem je že leta 1988 razpravljal O'Brien, ki je opredelil stanje dippinga.

Tlak je običajno fiziološko višji med budnostjo. V normalnih razmerah med spanjem pade.

Fiziološki padec krvnega tlaka med spanjem = dip.

Ocena stanja dippinga v tabeli

Zvišanje krvnega tlaka zjutraj je povezano s povečanjem števila srčno-žilnih dogodkov. Jutranja hipertenzija poveča tveganje za zaplete in poškodbe organov.

Zvišanje krvnega tlaka zjutraj je normalno, vendar bi imelo prekomerno zvišanje patološki učinek.

V zvezi s tem so omenjeni nekateri dejavniki tveganja, kot so:

• starejša starost
• kajenje
• alkoholizem
• hipertenzija v preteklosti
• sladkorna bolezen
• debelost
• presnovni sindrom
• dolg spanec
• slaba kakovost spanja in motnje spanja
• pozno prebujanje
• letni časi - zlasti zima
• dan v tednu - ponedeljek
• nočno delo

Pri spremljanju krvnega tlaka se ocenjuje krivulja, ki ima lahko 5 oblik.

1. Normalne vrednosti ambulantnega spremljanja krvnega tlaka

Krivulja ima normalne povprečne vrednosti krvnega tlaka v obdobju 24 ur. Tako podnevi med budnostjo kot med spanjem.

2. Dnevna hipertenzija med ambulantnim spremljanjem krvnega tlaka

Krivulja ima čez dan povišan krvni tlak. Ponoči ima krvni tlak normalne vrednosti.

3. Dnevna in nočna hipertenzija pri ambulantnem spremljanju krvnega tlaka

Na krivulji je opazno zvišanje tlaka med budnostjo, to je podnevi, in ponoči, med spanjem.

4. Izolirana nočna hipertenzija

Krivulja krvnega tlaka ima čez dan normalne vrednosti. Med spanjem pa se krvni tlak zviša.

5. Znatno višji jutranji krvni tlak

Vrednost krvnega tlaka je 2 do 3 ure po jutranjem vstajanju znatno povišana. In to v primerjavi z vrednostmi krvnega tlaka med spanjem.

Nočna hipertenzija in izolirana nočna hipertenzija

Nočna hipertenzija lahko izhaja iz različnih vzrokov, ki morda niso znani.

Med glavnimi dejavniki se navajajo motnje presnove natrija, spremembe arterijske rigidnosti (togost arterijske stene), ateroskleroza ali obstruktivna apnoja med spanjem. Primer je tudi neravnovesje med simpatičnim in parasimpatičnim živčnim sistemom.

Predispozicijski dejavniki so tudi sladkorna bolezen, povišan holesterol, kajenje in alkoholizem.

Nočna hipertenzija je lahko prisotna tudi v primeru visokega krvnega tlaka čez dan.

Druga oblika je izolirana nočna hipertenzija. V njenem primeru so vrednosti tlaka čez dan v mejah normale. Zanjo je značilno zvišanje tlaka ponoči, torej med spanjem.

Izolirana nočna hipertenzija je opredeljena kot:

Povprečni krvni tlak ponoči je 120/70 ali več. Povprečni krvni tlak čez dan je nižji od 135/85 mmHg.

To vrsto nočne hipertenzije najdemo predvsem pri Kitajcih in Japoncih ali Južnoafričanih. V Evropi je razširjenost približno 6-8 %.

Visok krvni tlak ponoči je vse večji dejavnik tveganja za zdravstvene zaplete, zlasti v smislu poškodb organov po vsem telesu.

Poškodbe organov in povečana umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja so posledice nočne hipertenzije.

Povišan krvni tlak ponoči povzroča prekomerno obremenitev srca, krvnih žil ali ledvic.

Povečano tveganje za zaplete:

• kardiovaskularni sistem
• hipertrofija levega prekata
• motnje srčnega ritma
• ishemična bolezen srca
• srčno popuščanje
• miokardni infarkt
• ishemična ali hemoragičnamožganska kap

Višja kot je vrednost tlaka, večje je tveganje. Stanje je bolj obremenjujoče za ljudi s hudo hipertenzijo, sladkorno boleznijo, okvaro ledvic ali motnjami avtonomnega živčnega sistema.

Tveganje se še bolj poveča zlasti v kategoriji oseb, starejših od 70 let.

Kdaj se odločimo za to metodo 24-urnega merjenja krvnega tlaka?

24-urno merjenje krvnega tlaka je pomembno pri ljudeh, ki se še ne zdravijo zaradi hipertenzije. Seveda je enako pomembno tudi pri že zdravljenih ljudeh, kadar to zahtevajo razmere.

V zvezi z indikacijo so navedene nekatere točke:

• sum na hipertenzijo
• sum na hipotenzijo (nizek krvni tlak)
• ponavljajoča se stanja kolapsa
• diagnoza hipertenzije v nosečnosti
• določitev resnosti hipertenzivne bolezni
• preverjanje učinkovitosti zdravljenja hipertenzije in njegove upravičenosti
• diagnosticiranje stanj, kot so:
  • sindrom bele halje
  • prikrita hipertenzija
  • izolirana nočna hipertenzija
  • hipertenzija, odporna na zdravljenje

Za več informacij o simptomih, poteku in zdravljenju hipertenzije si oglejte poseben članek:Visok krvni tlak

Ne pozabite...

Kadar imate hipertenzijo, je pomembno, da upoštevate določene smernice:

1. redno merjenje krvnega tlaka
2. upoštevanje zdravljenja in zdravnikovih priporočil
3. zmanjšanje telesne teže in vzdrževanje normalne telesne teže
4. ne kadite
5. omejite uživanje alkohola
6. veliko sadja in zelenjave v prehrani
7. zmanjšanje vnosa kuhinjske soli in natrija
8. razumna uporaba maščob in olj
9. veliko telesne vadbe, zmanjšanje sedečega načina življenja
10. dnevna in nočna rutina, menjavanje dejavnosti in zadostna količina spanja, higiena spanja

Nadzor krvnega tlaka na domu

Za hipertenzivne osebe (osebe, ki se zdravijo zaradi visokega krvnega tlaka) morata biti merjenje in nadzor krvnega tlaka doma samoumevna.

Preverjanje krvnega tlaka doma mora biti redno.

Seveda mora oseba poskrbeti za merjenje krvnega tlaka, ko se pojavijo zdravstvene težave. Te so lahko povezane z nihanjem krvnega tlaka do visokih ali nizkih vrednosti.

Odčitke tlaka, ki jih merite doma, je treba zapisovati v dnevnik. Na podlagi teh lahko zdravnik oceni dosedanje zdravljenje in potrebo po prilagoditvi.

Primerni so digitalni ramenski merilniki krvnega tlaka. Zapestni merilniki krvnega tlaka so nezanesljivi.

Oseba večkrat zabeleži vrednosti krvnega tlaka in srčnega utripa. Pri merjenju vrednosti je treba označiti tudi čas merjenja in datum.

Domača metoda je koristna tudi zaradi odsotnosti napetosti, ko zdravnik meri tlak. Takrat ima lahko oseba tesnobo in povečano duševno napetost. To se lahko odraža pri višjih vrednostih tlaka.

Ta pojav se imenuje in je znan kot sindrom bele halje in fenomen bele halje.

Gre za višje odčitke tlaka, ko jih izmeri zdravnik ali v bolnišnici. 10-20-odstotna pogostost pojavnosti je opisana v poročilih.

Pri tem je treba upoštevati pravilen postopek merjenja:

1. merjenje v mirnem okolju
2. merjenje tlaka na rami
3. ustrezna širina manšete za merjenje tlaka
4. mirno sedenje vsaj 5 minut
5. počitek več kot 30 minut po težki telesni dejavnosti
6. pred merjenjem ne kadite in ne pijte alkohola
7. izogibanje stresu
8. zavihan rokav ne sme stiskati okončine nad manšeto merilnika krvnega tlaka
9. manšeta naj bo v višini srca
10. meritve na roki, kjer so vrednosti krvnega tlaka večkrat višje
11. merjenje tlaka pred jemanjem zdravil za merjenje krvnega tlaka
12. med merjenjem se ne sme govoriti ali premikati
13. dve zaporedni meritvi v razmaku ene minute
14. povprečje meritev ali druga meritev krvnega tlaka bo referenčna vrednost
15. tretja meritev - kadar je razlika med obema tlakoma prevelika

V primeru hujše aritmije merilnik krvnega tlaka morda ne bo izmeril pravilnih vrednosti krvnega tlaka. Takrat se je bolje posvetovati s pristojnim zdravnikom. Poleg merjenja krvnega tlaka lahko dopolni tudi preiskavo EKG.

Pri domačem merjenju krvnega tlaka z namenom ocene pri zdravniku je priporočljivo upoštevati:

ponavljajoče se dnevne meritve zjutraj in zvečer. vsaj 7 dni na teden. pred jemanjem zdravil. beleženje vrednosti s časom.

Spremljanje krvnega tlaka na domu bo dopolnilo merjenje in spremljanje krvnega tlaka s strani zdravnika. Služilo bo pri vrednotenju zdravljenja. Zdravnik bo z njim ugotovil, ali je zdravljenje učinkovito ali ga je treba spremeniti.

Poleg zapisovanja meritev in časa je koristno zabeležiti tudi zdravstvene težave, ki so se pojavile med epizodo povišanega tlaka.

Splošni zdravnik ali internist oziroma kardiolog naj bolnika pouči, kaj naj stori v primeru epizode zvišanega krvnega tlaka. Katera zdravila lahko dopolni. Druga možnost je, da zdravnik predpiše zdravila za uporabo le v primeru epizode zvišanega krvnega tlaka.

Če so izmerjene previsoke vrednosti krvnega tlaka in zdravstvene težave, priporočamo, da se obrnete na strokovno pomoč ali jo poiščete.

Resno zvišanje krvnega tlaka in ogrožanje zdravja ali življenja = obrnite se na službo nujne medicinske pomoči.

Preberite tudi.

Še eno pomembno opozorilo, preden končamo:

Merjenje krvnega tlaka vsak dan brez namena ni priporočljivo.

Po nepotrebnem obremenjuje osebo in svojce.