Kaj je hiperventilacija? Zadihanost, mravljinčenje v obrazu, rokah, mišični krči

Morda še niste slišali za izraz hiperventilacija, ali pa ste?

Ta lahko povzroči neprijetno mravljinčenje ustnic, celotnega obraza, rok ali stopal.

V hujših primerih lahko povzroči tudi mišične krče. Zaznavamo jo kot oteženo dihanje in povzroča druge splošne in neprijetne neprijetnosti.

Sprašujete:
Kaj je hiperventilacija dihanja?
Kaj pomeni hiperventilacija in kaj povzroča?
Kakšna je povezava med hiperventilacijo in tetanijo?

Kaj je hiperventilacija?

Izraz hiperventilacija se nanaša na spremembo pogostosti in globine dihanja.

Hiper pomeni, da je nekaj nad, to je več kot v normalnih pogojih. Ventilacija pljuč je izmenjava zraka med pljuči in zunanjim okoljem.

Dihanje je med hiperventilacijo pospešeno (tahipneja) in poleg tega poglobljeno (hiperpneja).

Z drugimi besedami:
V pljuča je vnesenega več zraka, kot ga trenutno potrebuje telo.

Posledično pride do sprememb v krvi na biokemični ravni.

To stanje lahko zaznavamo tudi kot oteženo dihanje. Vendar se ga morda sploh ne zavedamo.

Namesto težkega dihanja je lahko prisotno zelo hitro in plitvo dihanje. Dihanje je prsnega tipa. Težko dihanje je navzven vidno in seveda slišno.

Želite izvedeti več?
Berite naprej z nami.
To ni le težava, ampak jo je mogoče rešiti.
Zakaj bi se dodatno obremenjevali, če obstaja ustrezna rešitev.

Če se hiperventilacija nadaljuje, pride do biokemičnih sprememb v krvi, ki vodijo do drugih težav in problemov. In to sta hipokapnija in respiratorna alkaloza. Hipokapnija je zmanjšanje koncentracije ogljikovega dioksida_(CO2) v krvi.

Respiratorna alkaloza je pravzaprav zvišanje pH krvi. Nastane zaradi prekomernega izločanja_CO2 iz krvi med dihanjem - respiracijo. Ko se izločanje ogljikovega dioksida iz krvi poveča, se koncentracija ogljikove kisline zmanjša.

NAVODILO: informacije o notranjem okolju, vzdrževanju homeostaze in stabilnosti pH podajamo v članku v reviji.

Posledica zmanjšane koncentracije_CO2 v krvi je zožitev premera arterij, tj. arteriol. To povzroči zmanjšano prekrvavitev in oksigenacijo tkiv (hipoksija), tako možganov kot srca.

Posledično se poveča srčni utrip. Pri alkalozi se zniža raven ioniziranega kalcija, kar povzroči povečano živčno-mišično vzburjenost.

Dihanje = dihanje, iz latinskega respiro, spiro pomeni dihati.

Kateri so vzroki za hiperventilacijo?

Hiperventilacija ni bolezen dihalnega ali srčno-žilnega sistema.

Je motnja v delovanju avtonomnega živčnega sistema. Dihanje je proces, ki poteka na refleksni (samodejni) ravni. Vendar lahko nanj vplivamo tudi z voljo.

Hiperventilacija je lahko akutna in kronična. Akutna je v veliki meri posledica psihičnega stanja osebe. V tem primeru je zelo jasno, kako psiha vpliva na telesne procese, in deluje tudi obratno. Če telo ni v redu, to občutimo v psihi.

Nenaden pojav hiperventilacije lahko povzroči druge akutne bolezni, na primer srčni infarkt. Kronična hiperventilacija je dolgotrajna in jo lahko povzročijo bolezni drugih telesnih sistemov.

Vzroki za hiperventilacijo:

• Psihološko stanje
  • živčna napetost
  • stres
  • tesnoba
  • depresija
  • strah
  • panične motnje in napadi panike ali fobije (klavstrofobija v majhnih prostorih)
  • histerija
  • nevrotične motnje
• utrujenost
• pomanjkanje spanja
• možganska kap
• bolezni srca in ožilja
  • srčni infarkt
  • srčno popuščanje
• pljučne bolezni
  • astma
  • kronična obstruktivna pljučna bolezen
  • pljučnica
• pljučna embolija
• bolezni jeter
• odpoved ledvic
• endokrine bolezni
• anemija
• akutna bolečina
• presnovna acidoza (znižanje pH zaradi presnovnega vzroka) kot kompenzacijski mehanizem
• visoka telesna temperatura
• šokovno stanje
  • intenzivna krvavitev
  • izguba telesnih tekočin, dehidracija
  • sepsa
• poživila, kot so kofein, droge, nekatera zdravila
• zastrupitev
• poškodbe glave in poškodbe možganov ali rak
• hormonske spremembe
• nosečnost
• zmanjšana količina kisika v vdihanem zraku, na primer na visoki nadmorski višini

Katere simptome povzroča hiperventilacija?

Sama hiperventilacija je lahko simptom druge bolezni. Včasih morda niti ni očitna ali znana. Če pa traja dovolj dolgo, je vzrok sindroma hiperventilacije. Sindrom hiperventilacije je pravzaprav skupek simptomov.

Hiperventilacija se kaže na naslednji način in lahko povzroči naslednje težave:

• dihanje je hitro, poglobljeno, lahko pa je tudi plitvo
• oteženo dihanje, vidno oteženo dihanje
• občutek nezadostnega dihanja ali kot občutek pomanjkanja zraka
• kašelj
• bolečine v prsih, občutek stiskanja v prsih, ki je posledica tesnobe, pa tudi krčenja krvnih žil
• hitro bitje srca, tj. tahikardija
• palpitacije
• visok krvni tlak
• bledica
• znojenje
• napetost
• občutek tesnobe, krčevitosti
• strah, tudi strah pred smrtjo ali hudo boleznijo
• motnje spanja
• suha usta
• občutek mravljinčenja po telesu, parestezija
• mravljinčenje v obrazu, ustnicah, okončinah, rokah, stopalih, konicah prstov
• bolečine v mišicah
• mišični krči
• oslabljena gibljivost, tudi kot otrplost zgornjih in spodnjih okončin
• togost okončin
• slabost, občutek za bruhanje
• občutek teže v želodcu
• bolečine v trebuhu
• omotica
• motnje vida
• dezorientiranost in zmedenost, če traja zelo dolgo
• občutek omedlevice ali kolapsa
• izguba zavesti

Hiperventilacijska tetanija je napad tetanije, ki ga povzroči hiperventilacija. Pri hiperventilaciji pride do povečanega živčno-mišičnega draženja. Tetanija se pozneje kaže tipično ali netipično.

NASVET: več informacij je v posebnem članku v reviji o tetaniji

Kako težave napredujejo?

Najpogosteje se hiperventilacija pojavi kot posledica psihičnih motenj ali kot posledica akutne stresne reakcije. Pred pojavom tesnobe, občutka stiske ali strahu za življenje lahko nastopijo tudi somatske težave, tudi bolezni.

Kot so akutna bolečina, poškodba ali drugi vzroki.

Spremenjeno dihanje, tj. hiperventilacija, povzroči te nepravilnosti na biokemični ravni. Če vztraja, se pojavijo težave. Hiperventilacije se zadevna oseba morda niti ne zaveda.

Lahko pa ima občutek pomanjkanja zraka in tudi nezadostnega dihanja.

To subjektivno zaznavanje pomanjkanja zraka spodbuja globoko dihanje, kar posledično poslabša psihološki položaj. Če v tem trenutku kdor koli v njegovi okolici spodbuja globoko dihanje, dela napako.

Pogosto je slišati: Vdihnite, globoko vdihnite.

Psihološke težave lahko povzročijo bolečine v prsih, ki so posledica tesnobe. Pa tudi zoženja srčnih žil. Bolečine lahko dojemamo kot pritisk, občutek teže v prsih. Razbijanje srca je posledica pospešenega delovanja srca.

Tudi te težave negativno prispevajo k poslabšanju psihološkega stanja.

Mravljinčenje po telesu, mravljinčenje telesa, zlasti obraza, okončin ali mravljinčenje rok, stopal in konic prstov. Mravljinčenje ustnic ali jezika zaznavamo kot zelo neprijetno in intenzivno.

Če hiperventilacija v tem času vztraja, se pojavijo mišični krči.

Po vsem telesu se pojavijo mišični krči.

Onemogočajo premikanje rok in nog, pa tudi govorjenje. Najprej so prizadete mišice zgornjih okončin. Vrhunec krčev rok je tako imenovani porodni krč rok. Zgornje okončine so skrčene v komolcih in zapestjih. Prsti rok pa so iztegnjeni v krčevitem položaju.

Spodnje okončine so raztegnjene in toge, zlasti v kolenih in gležnjih.

Sicer se ta krč imenuje tudi karpopedalni krč. V nekaterih primerih pride tudi do krčenja mišic dihalnih poti, tako imenovanega laringospazma. Gre za krč mišic grla. V tem primeru je prisotno težko in glasno dihanje, zlasti v fazi vdiha. V tem primeru je lahko pridružena tudi cianoza.

Prizadeta oseba je pri zavesti, popolnoma se zaveda svojega stanja, vendar se ne zaveda, da je vzrok poslabšanja stanja spremenjeno dihanje. Če oseba tudi v tem trenutku hiperventilira, lahko pride do dezorientacije, omedlevice, kolapsa in celo izgube zavesti.

Te težave so vrhunec hiperventilacijske tetanije.

Če hiperventilacije ne obvladamo že na začetku, se ta še poslabša. Oseba pade v začaran krog, na tej točki pa si ne more več pomagati. V primeru hudega poteka je potrebna nujna zdravniška pomoč.

Prva pomoč in zdravljenje hiperventilacije

Prva pomoč vključuje pomiritev osebe, primerna je stalna komunikacija in intenzivno pomirjanje. Dihanje je treba nadzorovati. Dihati je treba počasi, globoki vdihi so neprimerni. Učinkovita pomoč je štetje vdihov.

Vdih naj traja 4 sekunde, izdih pa 8 sekund.

Oseba naj bo v mirni sobi oziroma jo je treba v takšno sobo odpeljati. Priporočljiv je udoben položaj. okončine naj bodo ob telesu. ohlapna, tesna oblačila, kot so srajca, kravata, hlače.

Dihanje v papirnato vrečko je omenjeno v različni literaturi.

V vrečko je treba narediti 10 vdihov in nato 15 sekund izdihov.

Za ljudi s kroničnimi boleznimi ta metoda ni priporočljiva.

Zlasti če gre za bolezen dihal ali srca in ožilja. Tudi zaradi raznolikosti možnih vzrokov za hiperventilacijo te metode na splošno ne moremo priporočiti.

Osebe, pri katerih se hiperventilacija ponavlja, je treba strokovno pregledati. Hiperventilacija je lahko simptom drugih in resnih bolezni. Pri psiholoških težavah je potreben obisk psihologa ali psihiatra.

V pomoč so tudi različne sprostitvene tehnike in dihalne vaje.

Od zdravil se pri hiperventilacijski tetaniji uporabljajo magnezij, kalcij, pa tudi pomirjevala ali druga psihofarmaki. Morebiti vitamin D kot dolgoročno podporno zdravljenje tetanije. Dolgoročno dopolnilno zdravljenje je tudi v primeru magnezija, tudi več mesecev.

Te snovi, kot so magnezij, kalcij, vitamin D in druge, so na voljo tudi v naravnih virih in torej v prehrani. Primerna je sprememba življenjskega sloga. Druga zdravljenja so odvisna od sprožilnega vzroka in osnovne bolezni.

Diagnoza pri hiperventilaciji

V okviru same hiperventilacije je treba razlikovati vzrok za njen nastanek. Kot navajamo v članku, je njen izvor največkrat v slabem psihičnem stanju. Zaradi možnosti prisotnosti druge bolezni je potreben specialistični pregled. Pri pregledu sodelujejo splošni zdravnik, nevrolog, psiholog, psihiater, endokrinolog in po možnosti tudi internist, kardiolog ali pulmolog.

Sklenejo se anamneza, klinična slika, tj. simptomi in potek bolezni. Izmerita se krvni tlak in pulz, dihanje se preveri s poslušanjem bolnikovega dihanja. Opravijo se tudi preiskave, kot so rentgen, CT, ultrazvok, EKG.