Imate želodčne razjede? To so najpogostejši vzroki

Klorovodikova kislina je potrebna za predelavo hrane v želodcu. sluzi podobna maščobna plast, imenovana mucin, ščiti sluznico želodca pred kislim pH (1-2).

Poleg tega so prisotni še drugi zaščitni dejavniki.

Če je zaščita sluznice nezadostna, želodčna kislina nanjo deluje agresivno in jo poruši. Med najpogostejše vzroke za nastanek razjede spada Helicobacter pylori.

Poleg tega pa poznamo tudi druge vzroke, ki so lahko odgovorni za razvoj težav. V naslednjih vrsticah boste izvedeli več o tveganjih in vzrokih za to bolezen.

Razjeda želodca in dvanajstnika

Pri njenem nastanku sodeluje več dejavnikov.

Glavni vzrok je motnja zaščitnih (obrambnih) dejavnikov sluznice. Na sluznico prebavnega trakta vplivajo agresivni dejavniki, ki jo poškodujejo. Ponavljajoča se vnetja sluznice posledično povzročijo erozije in nazadnje razjede.

Preglednica, ki prikazuje dejavnike za razvoj razjede

Razjeda lahko nastane povsod, kjer ima nizek pH kisline negativen učinek.

Sprva gre za površinsko poškodbo, tako imenovano erozijo sluznice.
Kasneje lahko na njenem mestu nastane razjeda.

Peptična razjeda lahko nastane na več mestih, na primer kot refluksna razjeda požiralnika, razjeda želodca, razjeda dvanajstnika ali celo na mestu, imenovanem Meckelov divertikel.

Več o peptični razjedi preberite v članku želodčne razjede.

Glavni vzroki

Približno 10 % prebivalstva bo v svojem življenju zbolelo za razjedo. Največja pojavnost je v srednjih letih.

Pri nastanku razjede sodeluje več dejavnikov.
Kot glavni vzrok se navaja Helicobacter pylori.
Sekundarni vzroki so lahko razjede zaradi zdravil ali stresa.

Prof. Zdeněk Mařatka MD, DrSc. v Klinični gastroenterologiji (1988) podaja delitev na akutno in kronično razjedo. Razjede zaradi stresa uvršča med akutne, razjede zaradi helikobakterja pa med kronične.

V preteklosti je veljalo pravilo:
"Ni kisline, ni razjede"
Danes se je spremenilo v:
"Ni helikobakterja, ni razjede".

Dejavniki tveganja:

• Helicobacter pylori je odgovoren za razvoj kroničnega gastritisa in raka želodca (50 % prebivalstva je okuženega po 50. letu starosti, po zdravljenju se tveganje zmanjša na 5 %)
• Zdravila (nesteroidni protivnetni zdravila, acetilsalicilna kislina, kortikosteroidi)
• družinska anamneza (družinska anamneza bolezni razjede)
• kajenje
• alkoholizem
• starost nad 50 let
• sladkorna bolezen (diabetes mellitus)
• krvna skupina 0
• povišana raven pepsinogena I
• druge bolezni (npr. pljuč, krvnih žil, jeter)
• gastrinomi (Zollinger-Ellisonov sindrom)
• slab življenjski slog (začinjena hrana, neredno prehranjevanje, prevroča hrana, močna kava na prazen želodec, dolgo kuhani čaji, zažgana hrana, npr. pečenje na žaru draži želodčno sluznico)
• neustrezni socialno-ekonomski in higienski pogoji

Najpogostejši vzroki:

• Helicobacter pylori
• zdravila, kot so nesteroidni protivnetni zdravili, nesteroidni antirevmatiki, acetilsalicilna kislina, kortikosteroidi
• akutni in dolgotrajni stres
• genetska nagnjenost
• kajenje
• alkohol
• povečana proizvodnja hormona gastrina (gastrinom, Zollinger-Ellisonov sindrom)
• posledica drugih bolezni (bolezni jeter, ožilja, pljuč, sladkorne bolezni)

Helicobacter pylori

Helicobacter pylori je bakterija, ki naseljuje želodčno sluznico.

Prevalenca okužbe s to bakterijo je ocenjena na 30-55 % prebivalstva. Prisotna je v 85-95 % razjed dvanajstnika (duodenalnih razjed) in približno 65-80 % želodčnih razjed.

Odkrita je bila leta 1982, Svetovna zdravstvena organizacija pa jo je uvrstila med rakotvorne snovi razreda 1. Leta 2005 sta Nobelovo nagrado za fiziologijo in odkritje vzroka želodčnih razjed prejela Barry Marshall in Robin Warren iz Avstralije.

Prenaša se po oralno-oralni poti (iz ust v usta), neposredno (poljubljanje) ali posredno (okužena hrana, jedilni pribor).

Okužba se najpogosteje pridobi v otroštvu od matere, vendar se nove okužbe pojavljajo tudi v odrasli dobi (predvsem pri imunsko oslabljenih osebah).

Helicobacter proizvaja snovi (proteaze in fosfolipaze), ki porušijo zaščitno plast sluzi. Poleg tega povzročijo povečano tvorbo gastrina, ki je odgovoren za nastajanje solne kisline (HCl).

Bakterije vsebujejo encim, ki moti učinkovitost lokalne imunosti. Ta sposobnost bakterij povzroča ponavljajoča se lokalna vnetja sluznice želodca in dvanajstnika, posledično pa sčasoma nastanejo razjede.

Pojav bakterije Helicobacter pylori je odvisen od:

• starostjo (zlasti pri starejših)
• nizka socialno-ekonomska raven
• več družin z razjedo dvanajstnika
• večja pri Afričanih, v južni Aziji, Braziliji, pri temnopoltih
• nižja v razvitih državah

Uporaba nesteroidnih antirevmatikov

Zdravila, kot so nesteroidna protivnetna zdravila (npr. ibuprofen, diklofenak, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin, predvsem v mišicah, sklepih in pri vnetnih boleznih), povzročajo manjšo tvorbo prostaglandinov (v želodcu delujejo kot zaščitni dejavnik, zmanjšujejo izločanje HCl in obratno).

Sočasna uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil in zdravil za redčenje krvi je velik dejavnik tveganja za želodčne težave.

Dolgotrajni in akutni stres

Med druge pomembne vplive, ki negativno vplivajo na razvoj razjede, spada tudi stres. Ta je lahko dolgotrajen ali akuten.

Dolgotrajno slabo psihično stanje je eden od dejavnikov tveganja in tudi eden od vzrokov za nastanek razjed.

Akutni stres povzroča erozije in tudi razjede. Najpogosteje pri bolnikih v šoku, po poškodbi, po operaciji, pri sepsi. Razjeda, ki nastane kot posledica opeklin, se imenuje Curlingova razjeda. Po poškodbi ali operaciji se imenuje Cushingova razjeda.

Del drugih bolezni

Pri nastanku razjede sodelujejo tudi bolezni drugih sistemov, npr:

• bolezni srca in ožilja, ki vplivajo predvsem na mikrocirkulacijo na ravni želodčne sluznice
• kronična obstruktivna pljučna bolezen, pri kateri je pojavnost razjede približno 25 %
• bolezni jeter
• ledvična odpoved
• kronični pankreatitis, pri katerem je prisotnost razjede približno 20 %, predvsem zaradi zmanjšane proizvodnje pankreatičnega bikarbonata, ki ima zaščitni učinek na želodčno sluznico

Življenjski slog

Vemo, da slab življenjski slog vpliva na prebavne motnje in tudi na razvoj razjede.

Kot ste že opazili, je dolgotrajni stres negativen dejavnik. Dovolj spanja ponoči pa ima po drugi strani preventivni učinek.

Pri zdravljenju razjede sta režim telesni in duševni počitek ter zadostna količina spanja. Prehrana je v primeru zdravljenja nujen pogoj.

Potrebno je redno uživanje prehrane, zadostna vsebnost vlaknin in omejitev začinjene hrane. Čili, pekoča paprika, madžarska paprika ne dražijo želodčne sluznice.

Kajenje in uživanje alkohola (zlasti koncentriranega) negativno vplivata na želodčno sluznico in prispevata k nastanku erozij in razjed.

Kave ne smemo piti na prazen želodec. Prevroča hrana je škodljiva za želodčno sluznico, premrzla hrana pa ni primerna.

Zapleti

Danes so zaradi učinkovitega konzervativnega zdravljenja manj pogosti kot v preteklosti. Včasih je lahko razjeda skrita, brez simptomov (latentna razjeda). V tem primeru so lahko njeni zapleti njena prva manifestacija.

Ti vključujejo:

• Krvavitev, ki se kaže z bruhanjem krvi (hematemezo) ali črnim blatom (meleno).
• Pri intenzivni ali dolgotrajni krvavitvi se lahko pojavi anemija in v hujših primerih hemoragični šok (zmedenost, dezorientiranost, nizek krvni tlak, hiter pulz, hladen znoj, motnje zavesti, kolaps).
• Perforacija je prodiranje razjede skozi steno prebavnega trakta in izstopanje navzgor v trebušno votlino, to lahko povzroči peritonitis (vnetje potrebušnice).
• Penetracija je, kadar razjeda prodre v bližnji organ (jetra, trebušna slinavka).
• Stenoza bulba dvanajstnika je zožitev začetnega dela dvanajstnika (mesta z najpogostejšim pojavom razjede) zaradi njegovega brazgotinjenja na mestu kronične razjede. Na mestu zožitve se lahko pojavi obstrukcija (zapora, zamašitev prehoda).

Preglednica dejavnikov tveganja za perforacijo razjede

Simptomi peptičnih razjed

Ni pravilo, da mora prisotnost razjede povzročiti kakršne koli simptome.

V prikriti obliki je lahko zaplet prvi simptom. V primeru pojava težav je dobro poiskati zdravnika. Zdravnik specialist se imenuje gastroenterolog. S pravočasnim zdravljenjem pa se lahko izognete kasnejšim težavam.

Simptomi, ki se lahko pojavijo pri razjedi:

• bolečina v zgornjem delu trebuha (epigastriju) v predelu želodca (pekoča, ostra, včasih tupa, odvisno od lokacije razjede)
  • razjeda na želodcu boli po jedi (izguba telesne teže)
  • razjeda dvanajstnika boli uro do uro in pol po zaužitju hrane, tj. na tešče (pridobivanje telesne teže), ponoči kot nočna bolečina zaradi lakote. Pri diabetikih se čas podaljša na 4 ure (razlog je počasnejše praznjenje želodca)
  • sevajoča bolečina pod levim rebrnim lokom - znak želodčne razjede
  • sevajoča bolečina pod desnim rebrnim lokom - znak razjede dvanajstnika
• zgaga
• slabost, bruhanje (vomitus)
• bruhanje krvi (hematemeza)
• temno do črno blato (melena) kaže na krvavitev iz zgornjih delov prebavnega trakta
• anemija
• napihnjenost, občutek polnosti
• utrujenost, zaspanost, šibkost
• pomanjkanje apetita, hujšanje
• prekomerno slinjenje
• blato z vonjem po gnilobi

Preprečevanje

Preventivni ukrepi morajo vključevati diagnosticiranje prisotnosti bakterije Helicobacter pylori, zlasti pri dolgotrajnih težavah, in njeno zdravljenje.

Nato uporabo zdravil za zaščito želodčne sluznice v primeru nesteroidnih protivnetnih zdravil in drugih agresivnih zdravil. Ali njihovo zamenjavo z drugo neagresivno vrsto zdravil. O tem lahko svetuje splošni zdravnik ali gastroenterolog.

Pri nastanku razjede sodeluje tudi dolgotrajen psihološki stres ali akutni stres. Prav tako preobremenjenost z delom ter pomanjkanje počitka in spanja.

Zato moramo pomisliti tudi na počitek in zdravo dozo nočnega spanca.

Bolj previdni morajo biti ljudje s pozitivno družinsko anamnezo bolezni, kot je okužba s helikobakterjem ali razjeda.

Pri izbiri ustreznega stanja morate pomisliti na vsebnost vlaknin. Če imate težave z želodcem, se izogibajte začimbam.

Ne skrbite, nimajo negativnega vpliva na želodčno sluznico.

Redno prehranjevanje je zagotovo bolj zdravo kot en ali dva bogata obroka na dan. Ne pozabite, da ni priporočljivo jesti prevroče ali prehladno.

Previdni morajo biti pivci kave. Premočna kava zjutraj na prazen želodec je napačen način za začetek dneva. Pri namakanju čajev je treba upoštevati priporočeni čas. Pri predolgem namakanju se sprosti preveč usedline, ki posledično draži želodčno sluznico.

Kajenje in alkohol je treba omejiti, v primeru že obstoječih želodčnih težav pa se jima je treba popolnoma izogniti.