- psychologicka-poradna.sk - nasveti o metodi avtogenega treninga
- dusevnezdravie.sk - članek o avtogenem treningu, avtor besedila Prof. MUDr. Jožef Hašto, dr. med. psihiater in psihoterapevt
- Literatura: "V Sloveniji je bilo v preteklosti že več kot deset let, v preteklosti je bilo več kot petdeset let.
Avtogeni trening. Kaj je in kako deluje?
Različne telesne bolečine in psihološke težave spadajo k ljudem nekako samodejno. Vedno jih poskušamo rešiti z neko zagotovljeno metodo. Kako nam lahko pri tem pomaga avtogeni trening?
Vsebina članka
Hektičen in stresen način življenja nam povzroča različne duševne in telesne težave.
Avtogeni trening nam jih lahko pomaga premagati in celo preprečiti.
Uporablja se v terapiji in preventivi.
Kaj je avtogeni trening?
Gre za psihoterapevtsko metodo, ki jo je razvil nemški nevrolog in psihoterapevt Johannes Heinrich Schultz.
Po njem je seveda tudi poimenovana, srečate pa jo lahko tudi pod imenom Schultzov avtogeni trening.
Gre za sistem dela z lastnimi notranjimi podobami. Z njihovo pomočjo pridemo do sprostitve telesa in uma.
Začne se na osnovni ravni, ki služi kot izhodišče za meditacijske vaje.
Uporablja se pri zdravljenju psiholoških in psihosomatskih motenj, katerih izvor je pogojen z izkušnjami.
Kot preventivni ukrep deluje proti prekomernemu stresu.
Pomaga razvijati skrite potenciale in odpornost.
Avtogeni trening torej pomeni "sistematična vadba, ki ustvarja samo sebe".
Ali ima kaj skupnega z jogo?
Če želimo izvedeti nekaj o avtogenem treningu, ga takoj na začetku primerjajmo z jogo.
Dr. Schultz, sam ustanovitelj, je poudaril določeno vzporednico med svojo metodo in filozofijo joge.
Skupna točka med njima je nadzor nad lastno podzavestjo. Iskanje poti do nje in umirjanje avtonomnega živčnega sistema.
Vendar je Schultzov avtogeni trening v nasprotju z jogo bolj praktična kot duhovna pot.
Več si preberite v članku:
V katerih situacijah nam avtogeni trening pomaga?
Kaj je njegovo bistvo?
Kako se izvaja?
Kdaj nam lahko avtogeni trening pomaga?
Ta metoda sprostitvenih vaj deluje kot terapija in preventiva. To pomeni, da hkrati zdravi in pomaga preprečevati težave.
Ta vadba ni omejena na ljudi s težavami.
Tudi starostne omejitve niso določene. Vaje lahko izvajamo že od otroštva.
Avtogeno vadbo lahko izvajate že pri osmih letih.
Uporablja se predvsem za:
- zdravljenje kronične bolečine
- izboljšanje koncentracije
- regeneracijo telesa
- sproščanje telesne in psihične napetosti
- izboljšanje kakovosti spanja
- pridobitev občutka psihološkega ravnovesja
- odprava obsesij, navad in odvisnosti
- izboljšanje samokontrole
- samouresničitev in samospoznanje
- povečanje telesne zmogljivosti
Preberite tudi, kako se znebiti stresa v poletnih mesecih.
Avtogeni trening pomaga odpraviti tesnobo, strah, različne fobije, nespečnost, glavobole in migrene, strahove, agresijo, psihosomatske motnje ali paniko in še veliko več.
Pomaga celo ljudem, ki imajo težave pri navezovanju stikov z drugimi ljudmi.
Njegova uporaba je preprosto široka.
Bistvo avtogenega treninga
Avtogeni trening je avtosugestivna psihoterapevtska metoda, ki se uporablja v terapiji in preventivi.
Ima protistresni učinek.
Njegovo bistvo je v urjenju in ponavljanju določenih fizioloških stanj. Ta so običajno povezana z veliko telesno sproščenostjo.
Vse je odvisno od interakcije med telesom in umom. Tako kot naše duševno stanje vpliva na fiziološke procese, je povezava tudi obratna. To pomeni, da sprememba našega fiziološkega stanja povzroči, da začutimo določene občutke.
S sprostitvijo telesa dosežemo tudi sprostitev uma.
S strokovnega vidika oziroma prav zato je potrebna prisotnost izkušenega psihoterapevta.
Zaželeno je, da je za to metodo usposobljen ali izkušen.
Omenjeni doktor Schultz, utemeljitelj te metode, je ugotovil naslednje dejstvo.
Stanja globoke sprostitve so običajno povezana z občutki psihološke sproščenosti. Občutek umirjenosti povzroči občutek prijetno težkega, utripajočega in toplega telesa. Občutek nespečnosti in nekakšno zasidranost našega uma v neskončnem času in prostoru.
Vse to je posledica sprostitve skeletnih mišic, prekrvavitve kože ter upočasnitve pulza in dihanja.
Morda vas bo zanimal ta članek o tem, kako dolgo je treba spati.
Kako izvajati avtogeni trening?
Najprej in predvsem morate razumeti cilj avtogenega treninga.
Cilj je jasen: s pogostim in rednim ponavljanjem pridobiti sposobnost povzročanja stanja globoke sprostitve.
Sledimo navodilom terapevta. Ta nas vodi skozi sistematične miselne vaje.
Celoten cikel treninga običajno traja od 6 do 12 tednov. V tem obdobju vadimo od 2- do 3-krat na dan.
Vendar ena vaja ne traja dlje kot 5 minut. Postopoma lahko čas podaljšamo do 15 minut.
Njeno redno ponavljanje človeka pomiri, poveča njegovo zmogljivost in hkrati odpravi nekatere nevrotične simptome.
S terapevtom se običajno srečujemo v tedenskih intervalih, sicer pa vadimo samostojno.
Sposobnost sprožanja stanj sproščenosti se oblikuje z recitiranjem danih formul. Vendar tega ne počnemo verbalno, temveč le v mislih.
V prvih vajah se formule osredotočajo na gravitacijo in umirjanje. Po enem tednu se osredotočimo na toploto, pulz, dihanje in toploto v trebuhu. V zadnjih fazah procesa usposabljanja se formule osredotočajo na glavo.
Na srečanjih s psihoterapevtom je priložnost, da odpravimo morebitne težave in napredujemo na druge formule.
Za pravilno in nemoteno sproščanje mišic je pomembno, da se med vajami naučite pravilnega položaja telesa.
Zato nas na začetku vaj spremlja terapevt. Naučiti se moramo delati sami s seboj. Nato moramo, tudi zaradi pogostosti vaj, delati samostojno.
Sproščujoča glasba med vadbo je dobra pomoč za boljšo sprostitev. Na internetu so na voljo različni posnetki in videoposnetki avtogenega treninga za domačo uporabo.
Osnova vadbe je osredotočanje na različne dele telesa in duševna stanja z izgovarjanjem formul. Sprostitev dosežemo v različnih telesnih organih in delih. Kombinirana je z osredotočanjem na lastne občutke.
V spodnji preglednici navajamo šest fokusov avtogenega treninga
Osredotočenost treninga | Postopek treninga |
Trening z utežmi | Vizualiziramo težnost v našem telesu. Začnemo s prevladujočo roko, napredujemo na drugo roko, spodnje okončine in postopoma na celotno telo. |
Toplotna vadba | Ustvarimo podobo toplote. Nadaljujemo kot pri prejšnji vaji, pri čemer se miselno osredotočimo na sproščanje perifernih krvnih žil. |
Regulacija pulza | Poskusimo se osredotočiti na umirjeno delovanje srca in se naučimo zaznavati njegov enakomeren utrip. |
Umirjanje dihanja | Osredotočimo se na svoje dihanje in njegovo umirjenost. |
Toplota v trebuhu | Svoje misli usmerimo v priklic in pretok toplote v trebuh in trebušne organe. |
Glava | Svoje misli usmerimo na občutek prijetnega hladu v predelu telesa. |
Z redno vadbo in ponavljanjem teh stanj se poveča naša sposobnost uravnavanja telesnih procesov.
Ko osvojimo osnovno raven avtogenega treninga, terapevti priporočajo, da z vadbo samostojno nadaljujemo vsaj 3 mesece. Nato jo lahko uporabljamo po potrebi ali po lastni presoji.
Avtogeni trening pravzaprav nima stranskih učinkov. Dobro ga je mogoče kombinirati z drugimi psihoterapevtskimi metodami.
Tudi zdravi ljudje imajo lahko koristi od takšne terapije in izboljšajo kakovost svojega življenja.
Več o depresiji in anksioznosti lahko izveste tudi v članku v naši reviji.