Apatičnost, utrujenost, zaspanost: poznate vzroke? 5 nasvetov za njihovo odpravo

Kronična apatija, utrujenost, zaspanost ali duševna izčrpanost? Ali se lahko pojavijo skupaj z bolečino? Preberite glavne vzroke in kako jih odpraviti.

Današnjega hektičnega časa si ne moremo predstavljati brez stresa.

Stres je postal del našega vsakdana. Povzročajo ga visoke zahteve, ki so postavljene pred ljudi in družbo kot celoto. V tem hitrem tempu življenja pogosto pozabimo na zdravo prehrano, vnos tekočine ali sprostitev.

Vsi ti vplivi na koncu privedejo do duševne in telesne izčrpanosti ter se kažejo v utrujenosti in zaspanosti tudi čez dan.

Vztrajna utrujenost je pogost razlog za obisk osebnega zdravnika, je pa tudi vzrok za motnje imunskega sistema in bolezni.

Utrujenost in zaspanost povzročata apatijo

Ker življenje ni sprehod po parku, utrujenost in zaspanost poznamo vsi. Gre za normalna odziva na pretiran stres, ki nas opozarjata na popolno preobremenitev telesa.

Če nadaljujemo z običajnim tempom in si ne privoščimo dovolj počitka, lahko resno škodujemo svojemu zdravju.

Konec koncev je zdravje opredeljeno kot stanje popolnega telesnega in duševnega blagostanja.

Motnje tega stanja dobrega počutja zaradi izčrpanosti se kažejo na telesni ravni, na primer z bledico v obrazu, mišično šibkostjo, in na duševni ravni, in sicer z apatijo, nezainteresiranostjo, počasnostjo.

Utrujenost (izčrpanost) in zaspanost je fiziološko stanje organizma.

Utrujenost (lat. fatigatio) je opredeljena kot posameznikov subjektivni občutek telesne, duševne ali kombinirane izčrpanosti organizma. Ima svoje objektivne manifestacije, ki so vidne za okolico in jih je včasih težko skriti.

Kljub negativnemu občutku ima utrujenost visoko informacijsko vrednost. Obvešča nas o grozeči nevarnosti, če ji ne posvečamo dovolj pozornosti. Telo nam daje signal, da mora upočasniti hitrost.

Nastane zaradi pomanjkanja spanja, predhodnega pretiranega duševnega ali telesnega stresa ali kot eden od simptomov oziroma posledic bolezni.

Najpogostejši vzroki za utrujenost in zaspanost:

• pomanjkanje spanja - nespečnost, druge motnje spanja, zaspanost
• prevelik telesni napor - šport, fizično zahtevno delo
• prevelik duševni stres - psihološki pritisk, stres, travma
• različne telesne bolezni - rak, slabokrvnost, vročina, okužbe
• dolgotrajna psihološka stanja - depresija, tesnoba, strah
• nosečnost
• debelost - prenajedanje, nezdrava prehrana
• prekomerna vročina - pregrevanje, toplotni udar, izdihan zrak
• pomanjkanje tekočine - dehidracija
• prekomerno uživanje alkohola
• kajenje in zloraba nekaterih drog
• stereotip - monotono delo, dolgočasje

V zadnjem času se vse pogosteje omenja sindrom kronične utrujenosti (CFS). Gre za bolezensko stanje, pri katerem se izčrpanost pojavi nenadoma in traja več kot pol leta, včasih tudi več let. Pred njo ni značilnega sprožilnega dejavnika, kot je prekomerna telesna obremenitev.

Nasvet: Sindrom kronične utrujenosti ni le običajna utrujenost

Pojavi utrujenosti in zaspanosti:

• Bledica na obrazu
• kolobarji pod očmi
• povešene veke
• trzanje oči
• pekoče oči ali srbenje
• rdeče do krvaveče beločnice oči
• zijanje
• vrtenje glave, zamegljene oči
• glavobol
• splošna mišična šibkost
• splošna počasnost
• zapozneli odzivi
• splošno upočasnjene reakcije - podaljšan reakcijski čas
• motnje koncentracije
• motnje mišljenja
• apatija, brezbrižnost
• agresivnost
• izguba telesne teže

Apatija je pogost simptom ali celo posledica utrujenosti

Apatija je opredeljena kot posameznikova nezainteresiranost ali celo brezbrižnost za določene vidike čustvenega, afektivnega in družbenega življenja s hkratnim zmanjšanjem splošne telesne dejavnosti.

Apatično vedenje najprej opazijo okolica obolelega. Običajno so drugi ljudje tisti, ki na to opozorijo obolelega. Oboleli sprva apatije ne prizna niti samemu sebi.

Zanimivosti: Beseda apatija izvira iz grščine. grška a-patheia pomeni stanje brez stiske in strasti. V preteklosti je apatičen človek veljal za krepostnega, tj. tistega, ki je pravilno vodil svoje življenje in ohranjal nadzor nad seboj. Zatiranje strasti, čustev in afektov je pomenilo zmago in svobodo razuma nad čustvi.

Pojavi apatije:

• nezainteresiranost, brezbrižnost do sveta okoli sebe
• demotivacija
• vživljanje vase
• besedičenje, težave s komunikacijo
• pogoste spremembe razpoloženja
• spremembe posameznikovega vedenja v družbi
• v hujših primerih osebnostne spremembe
• motnje koncentracije
• daljši reakcijski časi
• zmanjšanje telesne zmogljivosti

5 nasvetov za zanesljivo premagovanje utrujenosti

Obstaja veliko nasvetov, kako preprečiti utrujenost in zaspanost, in tudi veliko nasvetov, kako odpraviti že nastalo utrujenost. Nekateri med njimi ne delujejo, drugi delujejo le na določeno skupino ljudi, odvisno od vzroka utrujenosti.

Vzrok je najpomembnejši za način odpravljanja utrujenosti. Seveda so nekateri med njimi resni, kot je na primer utrujenost zaradi raka, pri kateri je skoraj nemogoče odpraviti utrujenost.

Po drugi strani pa lahko v primeru okužbe povečamo vnos tekočine, vitaminov, pogosteje zračimo, znižamo temperaturo (mlačna prha, zavitki, zdravila), se dovolj spočijemo in spimo. To pa nam bo pomagalo, da bomo bolj dejavni, manj utrujeni in precej zdravi.

Najpomembnejša stvar je spanje in reden ritem spanja in budnosti.

Ste eden tistih ljudi, ki hodijo pozno spat? Ali ste eden tistih, ki radi spijo zjutraj? Ali si čez dan vzamete nekajurni spanec? Niti eno niti drugo ni pravilno.

Nasvet.

O vplivu trajanja spanja na kakovost spanja in naše razpoloženje naslednji dan je še vedno veliko dvomov. Najnovejše ugotovitve znanstvenikov govorijo o pravilnem trajanju spanja med 6 in 7 urami.

Zvečer pojdite spat malo prej!

Nič čudnega ni, da imajo ljudje, ki so pozno spali, težko jutro. In ne samo jutro. njihov celoten dan je prav tako utesnjen. Ne hodite v službo, zato menite, da vam bo naslednji dan uspelo? Moten urnik spanja in budnosti ima svoje posledice. Lahko ga obravnavamo kot moteč element pri nastanku utrujenosti.

Spanje ne pomaga, ljudje so običajno enako neučinkoviti in se na splošno počutijo šibki. Subjektivno se počutijo zaspani in se ne morejo osredotočiti, bodisi pri delu bodisi v vsakdanjem življenju. Prekomerna izčrpanost po neprespani noči povzroči celo težave s komunikacijo, s koncentracijo ali nevarnost nenadnega zaspanja, kjer koli že je - mikrospanje.

Takoj ko se zjutraj zbudite, vstanite iz postelje!

Še ne tako dolgo nazaj so znanstveniki in zdravniki priporočali več spanja, vendar najnovejše raziskave dokazujejo prej nasprotno. Prekomerno spanje nam ne pomaga, nasprotno, ljudi še bolj utruja ter povzroča izčrpanost in apatijo.

Nekateri se sprašujejo, kako je to mogoče, saj so spali celo več kot običajno. Prav zato! Ko zjutraj odprete oči, jih ne zaprite in ne vstanite iz postelje. Ta zablodeli "še malo več" se običajno spremeni v večurno lenarjenje.

Zanimivost: Ljudje smo individualna bitja z individualnimi potrebami. Medtem ko ena oseba potrebuje 8 ur spanja, druga potrebuje le 5 ur. Ta norma, ki je specifična za vsakega posameznika, je zelo pomembna. Določajo jo endogeni (notranji) in eksogeni (zunanji) dejavniki. Oseba, ki vse življenje spi 8 ur, ne more nenadoma preiti na 5-urni ritem. In nasprotno, pri osebi, ki spi 5 ur, lahko nekaj dodatnih ur povzroči utrujenost ves naslednji dan. Optimalni čas spanja je običajno 6 do 7 ur.

2. V svoj dom spustite več sončne svetlobe in kisika

Je jutro in tega sploh ne veste, ker je vaša budilka odpovedala, do vas pa skozi zamaknjena okna ni prišel niti en žarek sončne svetlobe? Zunaj je v polnem zamahu, vi pa še vedno sanjate svoje sanje?

V zamašeni in topli sobi od noči je jutranje vstajanje še težje? Razgibajte svoje možgane in telo s kisikom!

Svetlobni žarki sprožijo proizvodnjo hormona sreče!

Imate zatemnjeno stanovanje kot v grozljivki? Se bojite svetlobe bolj kot Vlado Drakula? Delate veliko napako. Po eni strani sončni vzhod ne napoveduje jutra, po drugi strani pa pomanjkanje sončne svetlobe ne povzroča le večje utrujenosti, ampak tudi slabše razpoloženje.

Svetloba sproži nastajanje serotonina (hormona sreče), ki poleg dobrega razpoloženja vpliva tudi na budnost. Dokazano je, da se jeseni poveča število depresij in samomorov. Razlog za to je hladno vreme s pomanjkanjem svetlobe. Svetloba sproži tudi nastajanje melatonina, ki je pomemben za pravilno delovanje cirkadianega (spalnega) ritma.

Le s kisikom prepojeni možgani lahko pravilno delujejo!

Možgani so organ, ki je najbolj občutljiv na pomanjkanje kisika. Če mu ga popolnoma primanjkuje, nastopi smrt v 4 minutah. V sobi, kjer spite in izdihujete vso noč, ni enake koncentracije kisika kot na svežem zraku. Poleg tega se temperatura v prostoru poveča, kar negativno vpliva na budnost in povzroča občutek zaspanosti.

Še posebej v toplejših mesecih je najbolje, da pustite odprto okno ali vsaj mikroventilacijo. Dovolj kisika ne pomaga le pri dobrem spancu, temveč tudi pri prebujanju in svežem počutju čez dan.

3. Razmislite o svojem pitnem režimu ne le poleti

Pomanjkanje tekočine in dehidracija sta lahko zelo nevarna. Najbolj tvegana kategorija ljudi so starejši in majhni otroci. V teh starostnih kategorijah obstaja veliko tveganje za dehidracijo zaradi nezadostnega vnosa tekočine, pa tudi zaradi bolezni z veliko izgubo vode (temperatura, driska).

Nasvet: Dehidracija pri otrocih je lahko nevarna!

Nezadostno pitje povzroča dehidracijo, nizek krvni tlak, nezadostno prekrvavitev in oksigenacijo možganov, utrujenost, zaspanost do nezavesti, izgubo zavesti in smrt. Dehidracija je celo eden od zelo pogostih vzrokov za utrujenost in zaspanost.

Upoštevajte pitni režim!

V večini primerov odrasla oseba pije dovolj. Optimalni dnevni vnos tekočine pri odrasli osebi znaša od 2 do 4 litre, odvisno od telesne teže. Slabše je pri majhnih otrocih, ki med svojimi priljubljenimi dejavnostmi pozabijo piti, in tudi pri starejših, ki izgubijo žejo.

Včasih se zdi neverjetno, vendar je pomanjkanje tekočine eden najpogostejših vzrokov za utrujenost. Premalo tekočine povzroča nizek krvni tlak, slabšo prekrvavitev organov in možganov ter posledično pomanjkanje zbranosti, utrujenost in zaspanost. Ko iščemo njen vzrok, zelo pogosto pozabimo na tekočino.

Izogibajte se pretiranemu izgubljanju tekočine!

Nezadostna količina tekočine v telesu ne povzroča le nezadostnega vnosa tekočine, temveč tudi prekomerno izgubo tekočine. Do izgube tekočine pride precej enostavno. Največje izgube so stanja, kot so driska, bruhanje ali prekomerno potenje v vročinskem stanju.

Do povečanega znojenja ne prihaja le med okužbo in vročino, temveč tudi med normalnimi telesnimi stanji in povišanimi zunanjimi temperaturami. Zunanje temperature so največje poleti, ko bi morali vnos tekočine podvojiti. Do izgub prihaja tudi na primer v savni ali v nekaterih poklicih (pekarne, sežigalnice, kuhinje, računalniške sobe s slabim prezračevanjem).

4. Ne prenajedajte se, jejte zdravo

Nezdrava hrana velja za tatove energije, prenajedanje pa povzroča pretirano utrujenost in zaspanost. Vsakdo ve, da po obilnem kosilu pride zatišje. Človek si želi spati. Če ne prebavimo pravilno vsega, kar smo si privoščili, se ne moremo ustrezno osredotočiti na nobeno dejavnost.

Ne le količina, temveč tudi kakovost hrane igra veliko vlogo. Če si privoščite zelenjavno solato, običajno nimate težav. Če pa si raje privoščite kalorično klobaso s pečenim krompirjem, ki jo poplaknete s sladkanim sokom, boste težko nadaljevali delo v enakem tempu. V takem primeru je težko celo dihati, kaj šele delati.

Tabela, ki prikazuje težo v kg/m² in stopnjo debelosti:

Se prenajedate in se sprašujete, ali ste manj učinkoviti in utrujeni?

Prehranjevanje povzroča zmanjšano telesno dejavnost, zmanjšana telesna dejavnost pa debelost. Z nenehnim prenajedanjem z vsemi vrstami stvari, zdravimi in nezdravimi, se vrtimo v začaranem krogu prehranjevanja in lenobe, iz katerega je izhod kvečjemu težaven.

Prekomerna utrujenost je le ena od številnih posledic debelosti pri debelih ljudeh. Utrujenost se pojavlja skoraj neprestano, tudi čez dan. Debeli ljudje so na splošno manj telesno in tudi duševno dejavni. Pri njih se pojavljajo zmanjšana koncentracija, zaspanost in apatija.

Kakovost prehrane ima velik vpliv na boj proti utrujenosti.

Smo to, kar jemo, in to ni le prazna fraza. Vse več gastroenterologov trdi, da kakovost naše prehrane vpliva na našo črevesno floro, ta pa na naše telesno in duševno zdravje. Nezdrava prehrana, polna maščob, sladkorjev, konzervansov in drugih dodatkov, vpliva na naše počutje.

Nezdrava prehrana zmanjšuje našo telesno zmogljivost, povečuje utrujenost in celo vpliva na naše razpoloženje, stanja in izražanje. Kot enega od številnih primerov naj omenimo piščančje meso, o katerem v zadnjem času vse pogosteje pišejo mediji in ki je polno steroidov in drugih snovi. Te snovi pomembno vplivajo na človekovo telesno in duševno zdravje.

5. Premaknite svoje življenje

Ste pravkar telovadili, a ste namesto pričakovane utrujenosti začutili izbruh energije? Malo ogrevanja vas je spravilo v tek, zdaj pa imate občutek, da ne morete upočasniti in da bi radi še veliko postorili, preden se zmrači?

To ni nič nenavadnega. redna vadba in gibanje sta eden od delov zdravega življenjskega sloga. pomagata nam ohranjati zdravo telo in zdrav duh. pozitivno vplivata na preprečevanje številnih (zlasti civilizacijskih) bolezni.

Redna telesna vadba zmanjšuje tveganje za debelost

Kot smo že omenili, debelost povečuje utrujenost in povzroča, da je človek nenehno izčrpan. Zmožen je opravljati vse manj dejavnosti. Utrujenost ga ne prehiteva le ponoči, temveč tudi čez dan.

Z redno vadbo in vključitvijo športa v svoj življenjski slog odpravite tveganje za debelost, zmanjšate že nastalo debelost ter zatrete občutek apetita, utrujenosti in izčrpanosti.

Šport za boljše razpoloženje

Športna aktivnost zmanjšuje tudi utrujenost in slabo razpoloženje, saj zavira nastajanje kortizola. Kortizola imamo v telesu v presežku zlasti takrat, ko smo pod stresom. Pomaga tudi pri razgradnji vode v telesu, s čimer zmanjšuje debelost in pomaga pri odpravljanju temnih kolobarjev pod očmi.

Po drugi strani pa poveča proizvodnjo endorfinov, zlasti že omenjenega serotonina. To izboljša razpoloženje in poveča tudi energijo. Zato se zaradi njega ne počutimo utrujene, temveč bolj spočite in aktivne.