Ženska neplodnost: kaj pomeni in kaj jo povzroča + Diagnostika

Ženska neplodnost je bolezen, pri kateri ženska ne more zanositi in uspešno roditi otroka.

Približno 10 % žensk trpi za eno od oblik neplodnosti.

Neplodnost prizadene 60-80 milijonov ljudi po vsem svetu. Polovica od njih ostane brez otrok vse življenje.

Po vsem svetu je 35 % primerov moških, 50 % žensk, 5 % je posledica združljivosti parov, 10 % pa je neznanega izvora.

Neplodnost je tema, ki zadeva številne pare, ki si želijo imeti otroka. Ta tema s seboj prinaša številna negativna čustva, ki vplivajo na psiho in zdravje posameznika. V zadnjem času je neplodnost v porastu. Neplodnost je opredeljena kot stanje, ko do spočetja ne pride niti po enem letu nezaščitenih spolnih odnosov.

Neplodnost pri ženskah je večfaktorska. Prve težave z upadanjem plodnosti se običajno pojavijo po 35. letu starosti. Po 40. letu starosti se plodnost precej zmanjša.

Neplodnost ima lahko več oblik.

Za primarno neplodnost je značilno stanje, ko ima par nezaščitene spolne odnose vsaj dvakrat na teden in po enem letu ne more spočeti otroka.

Sekundarna neplodnost je enako stanje, vendar je par v preteklosti že spočel otroka.

Oploditev poteka pravilno, če reproduktivni sistem deluje pravilno.

Kako pride do oploditve?

• Do oploditve pride med spolnim odnosom z združitvijo moških in ženskih spolnih celic.
• Zdrav jajčnik med ovulacijo sprosti zrelo jajčece.
• Sproščeno jajčece se skozi odprtino v obliki lijaka odvede v jajcevod.
• Spermiji preidejo skozi sluznico maternice v jajčnik, kjer se srečajo z jajčecem in čakajo na oploditev.
• Po oploditvi jajčece nadaljuje pot po jajcevodu v maternico.
• Oplojeno jajčece se pritrdi na maternično sluznico, kjer se ugnezdi in raste.

Več v tem članku:
Kako se jajčece oplodi in koliko časa traja, da se ugnezdi?

Plodnost je odvisna od pravilnega nastanka zrelega jajčeca, njegove poti od jajčnika do maternice in pripravljenosti maternične sluznice.

Neplodnost je opredeljena kot par, ki v enem letu z nezaščitenimi spolnimi odnosi ni dobil otroka. Če je ženska stara 35 let ali več, se lahko neplodnost diagnosticira po 6 mesecih.

Neplodnost je veliko psihološko breme. Je ena najbolj bolečih življenjskih izkušenj.

Mnoge ženske doživljajo neplodnost polne žalosti in depresije ter vidijo materinstvo kot cilj v svojem življenju. Pri moških je neplodnost bolj povezana z občutki razočaranja. To je stresna situacija za oba partnerja.

Ugotovitev o neplodnosti s seboj prinese občutke krivde, samoobtoževanja zaradi preteklega spolnega vedenja, kot so splav in venerične bolezni. Po večkratnem in neuspešnem zdravljenju se pogosto pojavijo zanikanje, jeza, depresija. Kasneje pari začnejo razmišljati o alternativah, kot so umetna oploditev, posvojitev ali življenje brez otroka.

Vzrokov za žensko neplodnost je veliko. Včasih je težko določiti natančen vzrok. Nekateri pari imajo celo nepojasnjeno neplodnost.

Najpogostejši vzroki za neplodnost so

• motnje ovulacije - 25 %
• Endometrioza - 15 %.
• adhezije v medenici - 12 %
• zapora jajcevodov - 11 %
• druge nepravilnosti jajcevodov/maternice - 11 %
• hiperprolaktinemija - 7 %

Motnje ovulacije

Do motnje ovulacije pride, kadar se jajčece ne sprosti iz jajčnika.

Pojavi se po hormonskem neravnovesju, motnjah hranjenja, zlorabi drog, bolezni ščitnice, stresu ali tumorjih hipofize.

Normalna ovulacija je odvisna od natančnega časa in medsebojnega delovanja hipotalamusa, hipofize in jajčnika. Če hipotalamus ali hipofiza ne spodbujata dovolj jajčnika, do sprostitve jajčeca ne pride.

Pri motenem jajčniku je hormonska stimulacija lahko pravilna, vendar se jajčnik ne odzove. Normalno ovulacijo preprečujejo kemoterapija, alkoholizem in kajenje. Včasih je težava v zgodnjem nastopu menopavze.

Prav tako je lahko težava v številu in kakovosti jajčec.

Ženske se rodijo z vsemi jajčeci, ki so se razvila med znotrajmaterničnim razvojem. Nekaterim ženskam zmanjka jajčec. Pogosto se to zgodi pred menopavzo.

Prizadeta jajčeca imajo napačno število kromosomov. Takšna jajčeca se ne morejo oploditi ali razviti v zdrav plod. Takšna prizadetost jajčnikov je običajno naključna, vendar je s starostjo ženske vse pogostejša.

Sindrom policističnih jajčnikov - PCOS.

Povzroča hormonsko neravnovesje. Pogosto je povezan z debelostjo, nenormalno poraščenostjo, aknami in je eden od pogostih vzrokov ženske neplodnosti.

Primarna insuficienca jajčnikov je običajno posledica prezgodnje izgube jajčec ali avtoimunske reakcije zaradi genetike, pa tudi po prebolelem raku s kasnejšo kemoterapijo.

Težave z maternico

V to skupino spadajo pojav polipov (izrastkov na sluznici maternice), fibroidov (benignih tumorjev), adhezij, ki se nahajajo znotraj maternice, cist, ki so pogoste v maternici. Te patologije lahko s svojo rastjo blokirajo jajcevode ali povzročijo motnje pri implantaciji oplojenega jajčeca.

Motnja v maternici je lahko prirojena, na primer pregrada. V tem primeru gre za oviro v maternici, katere vzrok je pogosto razpoka maternice. Obstajajo lahko tudi druge motnje oblike maternice.

Motnja materničnega vratu, ki je posledica dedne napake ali poškodbe materničnega vratu.

V nekaterih primerih sluz materničnega vratu ne proizvaja vrste sluzi, ki omogoča spermijem, da se premikajo skozi maternični vrat. To preprečuje spermijem, da bi se premaknili v maternico in do sproščenega jajčeca ter njegove poznejše oploditve.

Motnja jajcevodov

Okužbe, ki potekajo v predelu medenice, lahko povzročijo brazgotinjenje ali celo zlepljenje jajcevodov. V tem primeru je njihova prehodnost motena. Težave z jajcevodi se pogosto pojavijo po medeničnih vnetnih boleznih, ki jih povzročajo spolno prenosljive bolezni, kot sta klamidija in gonoreja.

Jajcevoda sta lahko delno ali v celoti zlepljena. Kadar sta delno zlepljena, je jajcevoda prehodna za spermo, ne pa tudi za velikost jajčeca. V tem primeru pogosto pride do zunajmaternične oploditve.

Hipotalamične motnje

Motnje v delovanju hipotalamusa. Hipotalamus proizvaja hormona FSH (folikle stimulirajoči hormon) in LH (luteinizirajoči hormon), ki sta odgovorna za spodbujanje ovulacije. Pri velikem stresu, debelosti ali, nasprotno, prenizki telesni teži je lahko proizvodnja teh hormonov motena, kar ovira ovulacijo.

Pogost simptom je motnja cikla ali celo odsotnost menstruacije.

Hiperprolaktinemija

Prevelike količine prolaktina v ženskem telesu lahko povzroči hipofiza. Prekomerna proizvodnja prolaktina zmanjša proizvodnjo hormona estrogena, to pa povzroči neplodnost.

Prirojena neplodnost se nanaša na stanje, ko zaradi prirojene motnje ni možnosti zanositve. To se zgodi na primer pri Turnerjevem sindromu, ko ženski manjka en kromosom X in je zato delovanje spolnih žlez omejeno.

Vzroki, ki povečujejo in povzročajo neplodnost

• Zdravje, življenjski slog in starost ženske
• Starost ženske zmanjša možnost zanositve in postane pogost dejavnik neplodnosti. Ogrožene so ženske, starejše od 35 let. Imajo manjše število jajčec, več jajčec z nenormalnim številom kromosomov in večje tveganje za zdravstvene težave.
• Hormonske motnje, ki preprečujejo ovulacijo (bolezni žlez z notranjim izločanjem)
• Nenormalni menstrualni cikel
• Debelost
• Premajhna telesna teža
• Ekstremna telesna vadba in posledično omejena količina podkožnega maščevja
• Endometrioza lahko prepreči ugnezditev jajčeca ali z njegovo rastjo blokira jajcevode
• Avtoimunske bolezni pri ženskah, pri katerih se tvorijo protitelesa proti, na primer, spermijem, jajčecem ali zarodkom
• Spolno prenosljive bolezni
• zloraba substanc
• Kajenje
• Ženske po zunajmaternični nosečnosti

Preventiva

Na prvem mestu mora biti preprečevanje nastanka bolezni, kakršne koli zdravstvene težave. In prav življenjski slog ima pri tem pomembno mesto.

Ukrepi, ki imajo določen učinek, so naslednji:

• Ohranjanje zdrave telesne teže. Razumna vadba in telesna dejavnost. Naporna vadba več kot 5 ur na teden zmanjša ovulacijo.
• Prenehajte kaditi. kajenje ima škodljiv vpliv na plodnost in zdravje.
• Ne pijte alkohola. Prekomerno uživanje alkohola zmanjšuje plodnost.
• Zdrav življenjski slog in izogibanje stresu. Tudi stres ima zelo škodljiv vpliv na plodnost.

Glavni simptom je poskus zanositve po nezaščitenem spolnem odnosu več kot eno leto in več kot pol leta po 35. letu starosti.

Sekundarna neplodnost je stanje, ko je par v preteklosti že ustvaril skupne potomce.

Primarna neplodnost je stanje, ko par nikoli ni mogel spočeti otroka.

Pri ženskah je pogosto povezana z motnjami menstrualnega cikla. Menstrualne krvavitve ni, je neredna ali pa je cikel predolg (več kot 35 dni) ali prekratek (manj kot 21 dni). Ti simptomi lahko pomenijo, da nimate ovulacije.

V nekaterih primerih morda ni nobenih znakov ali simptomov.

Vendar pa neplodnost pogosto povzroči spremembe in motnje razpoloženja ali depresijo. Splošni psihološki vpliv na žensko in par je precej velik.

Za pravilno diagnozo je treba obiskati ginekologa, ki bo opravil vrsto preiskav, da bi ugotovil ginekološke vzroke ter pregledal druge organe in sisteme, ki vplivajo na plodnost ženske.

Po neuspešnih poskusih oploditve vas bo ginekolog povprašal o vašem menstrualnem ciklu, ali je normalen, reden, boleč, o preteklih nosečnostih, splavih, medeničnih bolečinah, vaginalnih krvavitvah in izcedkih.

Preveril bo predhodne medenične okužbe ali predhodne spolno prenosljive bolezni.

Zelo pomembno vprašanje je tudi, kako dolgo si partnerja prizadevata zanositi in kako pogosto sta imela nezaščitene spolne odnose.

Na podlagi odgovorov na ta vprašanja sledi vrsta preiskav.

Preiskava ovulacije

Metoda merjenja bazalne temperature velja za predolgo in ni povsem zanesljiva.

Raven hormona progesterona se meri 21. dan ciklusa.

Z ultrazvočno folikulometrijo se spremlja in ocenjuje rast folikla. Zaznamo ga lahko že 7. dan cikla. Njegova rast naj bi bila približno 2 mm na dan. Pri velikosti 17-25 mm pride do ovulacije.

Naslednja preiskava je endometrijska mikroabrazija, s katero se odvzame vzorec maternične sluznice v času ovulacije in oceni pripravljenost maternične sluznice za naselitev oplojenega jajčeca.

Določanje luteinizirajočega hormona LH kot pokazatelja ovulacije se opravi s pomočjo urinskega traku. Ovulacija nastopi 32-36 ur po doseganju najvišje ravni LH.

Opravijo se krvni testi za HIV ter hepatitisa B in C ter presejalni testi za sifilis in druge spolno prenosljive bolezni.

Hormonski testi vključujejo ravni hormonov v krvi

• Folikle stimulirajoči hormon (FSH) bo pokazal stanje plodnosti. Odvzame se 3. dan ciklusa. Vrednosti ne smejo presegati 10 mLU/ml. Če to vrednost presežejo, obstaja velika verjetnost prikritega odpovedovanja jajčnikov. Ovulacija je pri teh ženskah možna, vendar je verjetnost oploditve majhna. Pri nižji vrednosti se pričakuje manjše število foliklov in poslabšanje njihove kakovosti.
• Estradiol E2 je hormon, ki ga proizvajajo jajčniki. Odvzamemo ga tretji dan ciklusa v kombinaciji z odvzemom FSH za ugotavljanje ovulacije, diagnosticiranje neplodnosti, motenj menstrualnega ciklusa in začetka menopavze.
• Luteinizirajoči hormon LH spodbuja nastajanje progesterona in testosterona, pospešuje tvorbo žolčnega telesca in ovulacijo. Skupaj s FSH je LH nujen za razvoj foliklov. Odvzame se za ugotavljanje ovulacije, diagnosticiranje neplodnosti, motenj menstrualnega cikla. Pomemben je za diagnosticiranje policističnih jajčnikov.
• Prolaktin je hormon hipofize. Odvzamemo ga za oceno motenj menstrualnega ciklusa, za ugotavljanje zmanjšanega delovanja jajčnikov, diagnosticiranje neplodnosti in izključitev hiperprolaktinemije.

Rentgenski histerosalpingogram (HSG). Prednost je, da se hkrati pregledata maternica in jajcevodi. Med preiskavo se v maternični vrat vbrizga kontrastno sredstvo, ki skozi maternico preide v jajcevod. Nato se naredi rentgenski posnetek, s katerim se ugotovita prehodnost jajčnikov in oblika maternice.

Laparoskopija je indicirana, če je imela ženska medenično vnetno bolezen, bolečine v medenici, izvenmaternično nosečnost ali operacijo v medenici.

Laparoskop s kamero se vstavi skozi majhen rez blizu popka in opazuje zunanji del maternice, jajčnike in jajcevode. Ocenjuje se prisotnost sprememb, adhezij ali prisotnost endometrioze. Opazi se lahko razširitev ali zožitev jajcevodov. V primeru cist ali zapore jajčnika zaradi endometrioze se operativno odstranijo adhezije in odcepi zapiralo, ciste pa se odstranijo.

Histeroskopija se izvaja skozi maternični vrat. Histeroskop se vstavi skozi nožnico in se uporablja za odstranjevanje polipov in tumorjev v sluznici maternice ter odpiranje blokiranih jajcevodov.

Skoraj vsaka preiskava maternice in jajčnikov vključuje transvaginalni ultrazvok.

Sonohisterogram s fiziološko raztopino (SIS) je posebna preiskava z uporabo ultrazvoka za oceno stanja notranjosti maternice. Ta preiskava se opravi ob sumu na nepravilnosti v maternici in tik pred IVF.

Imunološka preiskava: S to preiskavo se oceni prisotnost antispermskih protiteles ASA v krvi in sluzi materničnega vratu, protiteles proti jajčnikom in antifosfolipidnih protiteles, ki preprečujejo oploditev.

Genetsko testiranje je indicirano za odkrivanje prezgodnje ali tudi skrite odpovedi jajčnikov, idiopatske sterilnosti, pri ponavljajočih se in neuspešnih IVF ter pri običajnih splavih.

Ženska neplodnost lahko poteka različno, odvisno od sprožilnih vzrokov.

V nekaterih primerih gre za prirojeno težavo, v drugih primerih pa jo sproži druga bolezen ali po zahtevnem kirurškem posegu.

Običajno se neplodnost pokaže šele po neuspešni oploditvi. V številnih primerih ženska do takrat sploh ni vedela, da ima težave s plodnostjo, saj ni imela nobenih simptomov.