Zdravljenje slepiča: zdravila in kirurgija

Osnova zdravljenja slepiča je skoraj vedno kirurški poseg. Njegov namen je preprečiti, da bi se slepič razpočil.

Odložitev operacije pride v poštev pri blagih in kroničnih oblikah ali pri ljudeh z velikim kirurškim tveganjem ali grozečimi pooperativnimi zapleti (hkratni pojav več bolezni v starosti človeka).

Pri konzervativnem zdravljenju so pomembni počitek v postelji, antibiotično (vensko) zdravljenje in infuzijsko zdravljenje, dieta ter redno spremljanje razvoja težave v kratkih časovnih presledkih (ultrazvok, CT, vnetni parametri).

Za konzervativno obliko je značilna manjša uspešnost in pogoste ponovitve (vrnitve) težav že v prvem letu.

Kirurško zdravljenje lahko poteka kot klasična odprta operacija - apendektomija z laparotomijo, lahko pa tudi kot manj invazivna (minimalno invazivna) tehnika - laparoskopsko.

Laparotomija je klasična odprta metoda. Vodi se z rezom v območju McBurneyjeve točke. Zanjo se odločimo predvsem ob zapletih, pa tudi takrat, ko vzrok težav ni jasen.

Poseg se izvede skozi ustvarjeno luknjo v trebušni steni, skozi katero se odstrani črvu podoben izrastek. Po operaciji ostane na trebušni steni po zacelitvi približno 6 centimetrov dolga brazgotina.

Laparoskopija je nežnejša oblika. Ima številne prednosti, kot so manjše tveganje za okužbo, manjša bolečina, manjše kirurške rane, hitrejše pooperativno okrevanje in s tem krajša odsotnost z dela. Vendar zahteva tehnično opremo in spretnost kirurga.

Bistvene razlike med obema tehnikama niso bile ugotovljene.

Pooperativno zdravljenje vključuje profilaktično zdravljenje z antibiotiki, počitek v postelji, dieto in veliko tekočine. Po operaciji se oseba 24 ur posti, začne s tekočino in tekočo prehrano ter postopoma dodaja trdno hrano.

Potek lahko oteži mejno vnetje, nastanek abscesa. Tega je treba najprej aspirirati ali punktirati pod ultrazvokom ali računalniško tomografijo. Doda se antibiotično zdravljenje. Nato se z večmesečnim zamikom odločimo za operacijo.