Vnetje požiralnika: zakaj se pojavi, kako se kaže? Kaj pomaga pri vnetem požiralniku?

Ezofagitis (znan tudi kot vnetje požiralnika) je vnetna bolezen sluznice požiralnika. V Mednarodni klasifikaciji bolezni je naveden kot K20 - ezofagitis. bolezen ne vključuje refluksnega ezofagitisa (K21.0) in erozije požiralnika (K22.1).

Najpogosteje je povezana z GERB, ki je gastroezofagealna refluksna bolezen.

Za njenim pojavom pa lahko stojijo tudi številni drugi dejavniki. Običajno se kaže kot bolečina za prsno kostjo, znana tudi kot zgaga, ter problematično ali boleče požiranje.

Najpogosteje vas zanima:
Zakaj bolezen nastane in kako se kaže?
Kako jo zdravimo in ali lahko zelišča ali čaji pomagajo ublažiti neprijetne občutke?

Ezofagitis je lahko akutni, ki nastane nenadoma. Lahko je tudi kronični, ki traja dlje časa. Delimo ga tudi na refluksni ezofagitis, kataralni, erozivni ezofagitis in tudi eozinofilni ezofagitis. Diagnozo postavimo na podlagi pritožb, laboratorijskih preiskav in predvsem z endoskopskim pregledom.

Pravilno zdravljenje je odvisno od diagnoze ter določitve vrste in vzroka, ki jo je povzročil. Potrebna je sprememba prehrane in splošnega načina življenja. Pomembno vlogo ima tudi preventiva, obramba pred nastankom ali ponovnim pojavom bolezni.

Prebavila so del prebavnega sistema. gre za votel organ, cev, ki povezuje žrelo z želodcem. dolg je približno 30 cm in premera 1,5 cm. požiralnik je mišičast organ. njegove mišice zagotavljajo premikanje hrane (hrane, predelane v ustih) v želodec.

Požiralnik je pomemben del prebavnega sistema, poleg tega pa meji tudi na druge strukture in dele organskih sistemov, kot sta dihalni sistem in srčno-žilni sistem. Zato ima diferencialna diagnoza pomembno vlogo.

Refluksna bolezen požiralnika povzroča vnetje požiralnika, lahko pa tudi vnetje dihalnih poti. Invazivni tumor (rak) raste v okolico in tako povzroča druge zaplete. Bolečine za prsnico zaradi vnetja požiralnika pa lahko zamenjamo za bolezni srca in ožilja.

Ezofagitisa ne povzroča samo en vzrok, temveč različni sprožilni dejavniki. Najpogosteje ga povzroča gastroezofagealna refluksna bolezen, znana tudi kot GERB. GERB je kratica angleškega izraza gastroesophageal reflux disease (gastroezofagealna refluksna bolezen).

Mehanizem je dolgotrajno draženje sluznice požiralnika s kislo vsebino želodca. Težava nastane zaradi disfunkcije ali nezmožnosti zapiralke, sfinktra, da bi preprečila povratno prehajanje kisline iz želodca v požiralnik.

Vendar je to le eden od številnih primerov. Druga oblika je vnetje sluznice zaradi okužbe z virusi, bakterijami ali glivicami. Primeri vključujejo kandido, herpes simpleks ali citomegalovirus. Problematičen je tudi vnos hrane, zlasti če oseba dolgo časa uživa preveč začinjeno, vročo ali hladno hrano in pijačo.

Za erozijski ezofagitis je značilna erozija (globoka poškodba sluznice požiralnika). Nastane predvsem zaradi dolgotrajne izpostavljenosti negativnim dejavnikom. Akutno ga lahko sproži opeklina požiralnika s kemikalijami, kislino ali hrano in tekočino visoke temperature.

Imunsko posredovano obliko imenujemo eozinofilni ezofagitis (EOE). Ta oblika je večinoma benigna in vztraja dolgo časa. Bolezen se pojavi v vseh starostnih obdobjih, vendar večinoma pri mladih in pri otrocih, zlasti pri dečkih.

Njen vzrok še ni pojasnjen. V ozadju njenega nastanka je preplet več dejavnikov tveganja skupaj z imunsko komponento. Predpostavlja se vpliv alergije na hrano in genetske dispozicije. Lahko pa je krivo tudi delovanje negativnih dejavnikov v zgodnji starosti osebe.

Sluznica požiralnika pri tej vrsti vnetja običajno vsebuje povečano število eozinofilcev. Eozinofili so bele krvničke (levkociti), njihova glavna funkcija pa je imunska obramba telesa. Druga oblika je z zdravili povzročen ezofagitis.

Kateri dejavniki tveganja in vzroki povzročajo ezofagitis (preglednica):

Simptomi ezofagitisa so lahko značilni, včasih pa je bolezen lahko asimptomatska (brez simptomov).

Kroničnost prispeva k zapletom. požiralnik se nahaja predvsem v prsni votlini. Simptome s tega področja lahko zamenjamo z dihalnimi ali kardiovaskularnimi težavami.

Simptomi, ki se pojavljajo pri ezofagitisu, vključujejo: - težave s požiralnikom, ki se pojavljajo pri prebavilih, kot so npr:

• oteženo in problematično požiranje (disfagija)
• bolečina pri požiranju (odynofagija), bolečina, ki se poslabša pri požiranju
• občutek tujka v grlu (globus)
• občutek ugriza, ki je obtičal v grlu
• zgaga (piroza)
• bolečina za prsnico
  • pekoč občutek v prsih
  • predvsem za prsnico, retrosternalna bolečina
  • bolečina po jedi
• slab zadah
• grenkoba v ustih
• povečano izločanje sline, paroksizmalno slinjenje
• suho grlo
• vračanje želodčne vsebine v ustno votlino (regurgitacija)
• grgranje
• povišana telesna temperatura, pri infekcijskem izvoru
• bruhanje, slabost, bruhanje
• bruhanje
• pomanjkanje apetita
• kri v bruhanju, bruhanje krvi (hematemeza)
• melena (črno blato) iz prebavljene krvi
• anemija (slabokrvnost)
• izguba telesne teže
• povečana količina zobne gnilobe
• kašelj in hripavost z draženjem dihalnih poti in glasilk
  • ponavljajoče se okužbe dihal, laringitis, pljučnica
• draženje vagusnega živca, nervus vagus (X. lobanjski živec) in bradikardija

Če se vnetje požiralnika ponavlja ali traja dlje časa, lahko privede do zapletov. Ti vključujejo na primer brazgotinjenje sluznice požiralnika. To pa vodi v zoženje premera požiralnika. Refluksna bolezen vpliva na razvoj vnetja, pa tudi Barrettovega požiralnika. Resen zaplet je rak.

V tabeli so navedeni simptomi glede na starost osebe

Diagnoza ezofagitisa temelji na anamnezi in klinični sliki. Anamneza vključuje tudi družinsko anamnezo in genetsko (dedno) nagnjenost. Klinična slika upošteva prisotne težave.

Dodani so rezultati laboratorijskih preiskav. Poišče se okužba z bakterijo Helicobacter pylori, za izključitev drugih bolezni pa se uporabijo druge preiskovalne metode. Te vključujejo rentgensko slikanje, ultrazvok, računalniško tomografijo ali EKG. Primeroma se skozi požiralnik opravi rentgenski pregled. pH ali ezofagealna manometrija, s katero se oceni delovanje sfinktra med požiralnikom in želodcem.

Endoskopska preiskava je glavna diagnostična metoda. Sestavljena je iz vstavitve sonde z optiko v požiralnik in ocene videza sluznice. Ezofagogastroskopija vključuje tkivno biopsijo, tj. odvzem majhnega vzorca in njegovo poznejšo histološko analizo.

Zdravnik oceni morebitne dejavnike tveganja, kot so uporaba zdravil, prehrana in življenjski slog. Preveri, ali je imel bolnik v preteklosti druge bolezni požiralnika. Ugotavlja se tudi zaužitje kemikalij ali irigacija požiralnika. Pomembna je omenjena diferencialna diagnoza in razlikovanje od angine, peptične razjede ali raka požiralnika.

Potek bolezni je odvisen od povzročitelja. Lahko je akutna, predvsem v primeru zastrupitve, pa tudi po zaužitju koncentriranega alkohola v večjih količinah ali kot posledica slabe prehrane. Kronična oblika se razvije kot posledica negativne in dolgotrajne izpostavljenosti.

Bolezen je lahko nekaj časa asimptomatska. Vendar je običajno prvi simptom oteženo požiranje ali bolečina, ki se s požiranjem poslabša. Podobno je pogost simptom občutek ugriza, ki je obtičal v grlu, in ljudsko znana zgaga (piroza).

Posebej strah vzbujajoča je bolečina za prsno kostjo v obliki pekočega občutka. Lahko jo zamenjamo za angino pektoris, ki je bolečina zaradi premajhne utrujenosti srčne mišice, ali za srčni infarkt. Pomembno je hitro raziskati in ugotoviti vzrok ter ga nato zdraviti.

Sprva se simptomi pojavijo le po določenem obroku, pozneje, ko vnetje napreduje, pa se pojavijo ob vsakem obroku. V napredovali fazi tudi na tešče, ponoči. Bolečina se poslabša v ležečem položaju. Pogosto se pojavita tudi praskanje in bolečina v grlu.

Če je sluznica motena in krvavi, je lahko v bruhanju prisotna kri. Pa tudi kot melena, ki je črno blato. Njegova obarvanost je posledica prisotnosti prebavljene krvi. Poleg tega so lahko pridruženi simptomi zaradi draženja dihalnih poti. To pa so predvsem kašelj, kasneje hripavost, hripav glas in pogoste okužbe dihal.