Ulcerozni kolitis: zakaj nastane, kako se kaže? Kaj bo pomagalo pri zdravljenju?

Ulcerozni kolitis (znan tudi kot ulcerozni kolitis) je dolgotrajna nespecifična vnetna bolezen debelega črevesa.

Vztraja vse življenje.

Vnetje debelega črevesa je hemoragično-kataralne narave z morebitno razjedo sluznice debelega črevesa. Beseda hemoragija pomeni krvavitev, beseda katar pomeni vrsto vnetja sluznice, pri katerem se v povečani meri proizvaja sluz.

Nastane na avtoimunskem ozadju in njen vzrok ni pojasnjen.

Razjeda je ime za razjedo, od tod tudi ime ulcerozni kolitis.

Večinoma prizadene končni del debelega črevesa (danko, rektum). Lahko pa se pojavi tudi v drugih delih debelega črevesa. Lahko pa prizadene celotno dolžino debelega črevesa.

Vnetje se nahaja v sluznici in podsluznici. Ne v celotni debelini črevesne stene kot pri Crohnovi bolezni.

Ulcerozni kolitis je leta 1859 prvič opisal londonski zdravnik Samuel Wilks.

V svetovnem merilu naj bi se pojavnost bolezni gibala od 0,5 do 24,5 na 100 000 obolelih na leto. Večje številke so v razvitih državah, kot so Severna Amerika, Evropa in Izrael.

Ulcerozni kolitis se najpogosteje razvije med 20. in 40. letom starosti ali med 50. in 60. letom starosti. Ocenjuje se, da je približno 15 % bolnikov starejših od 60 let.

Razširjenost bolezni med spoloma je približno enaka, čeprav nekateri viri navajajo rahlo preveliko zastopanost žensk.

Ta vrsta kolitisa ima simptome, ki so večinoma povezani s prebavnim sistemom, in sicer bolečine v trebuhu, drisko ali krvavitev med blatom (enteroragija).

Zanj so značilni tudi zunajčrevesni zapleti, ki na primer prizadenejo sklepe, oči ali kožo. Njegova resna nevarnost je razvoj kolorektalnega raka (po letih bolezni) ali poškodbe jeter in žolčnika.

Ulcerozni kolitis imenujemo tudi avtoimunska bolezen, vendar njen natančen vzrok še ni pojasnjen.

Navajajo kombinacijo različnih dejavnikov tveganja.

V razvitih državah je pogostejša pojavnost bolezni. To kaže na vpliv okolja, načina življenja, zmanjšanega gibanja in nizkega vnosa vlaknin.

Podobno je kriv vnos večjih količin rafiniranega sladkorja in različnih kemikalij, ki se uporabljajo v živilski industriji. Dejavnik je lahko tudi uporaba zdravil, in sicer hormonske kontracepcije ali nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Tveganje se poveča tudi zaradi družinske anamneze.

Zanimivo je, da je bil ugotovljen zaščitni učinek kajenja. Kadilci so manj ogroženi. Ugotovljeno je bilo tudi, da se bolezen manj pogosto pojavlja pri ljudeh po odstranitvi slepiča.

Dejavniki tveganja in njihove kombinacije, ki lahko privedejo do ulceroznega kolitisa:

• pojavlja se predvsem med 20. in 40. letom starosti ali med 50. in 60. letom starosti
• avtoimunski vpliv, motnja odpornosti sluznice
• družinska anamneza in genetski dejavniki (HLA DRB1*0103, MDR1, MY0B9 pri hudem kolitisu)
• vpliv okolja
  • industrializacija
• življenjski slog
  • manj telesne dejavnosti, sedeči način življenja, sedeče delo
  • zmanjšan vnos vlaknin
  • povečan vnos rafiniranega sladkorja, kemičnih dodatkov v hrani
• uporaba zdravil, kot so hormonski kontraceptivi ali nesteroidni antiflogistiki

Ulcerozni kolitis ima simptome, povezane s prebavnim sistemom, saj vnetje prizadene črevesje.

Povezan je s splošnim nelagodjem in različnimi zunajčrevesnimi simptomi. Bolezen je dolgotrajna (kronična), vseživljenjska.

Za tovrstni kolitis je značilno obdobje težav, ki ga imenujemo ponovitev bolezni. Po ponovitvi sledi remisija, kar je izraz za asimptomatsko (brezsimptomatsko) fazo.

Značilen simptom bolezni je driska s primesjo krvi in sluzi.

Za blago obliko ulceroznega kolitisa je značilna driska, ko je v blatu primes krvi in sluzi. Pogostost je lahko 2-3-krat čez dan, še posebej pa zjutraj.

Značilen je tenezmus, ki je boleče siljenje na blato. Temu sledi izpraznitev majhne količine blata in občutek nepopolne, nepopolne izpraznitve danke.

Ti simptomi so značilni tudi za končni del debelega črevesa, danko.

Za hudo obliko je značilno vodeno in krvavo blato, tudi 10-krat na dan. Povezano je boleče siljenje na odvajanje blata. Bolečine v trebuhu so prisotne tudi zunaj časa iztrebljanja. Trebuh je napihnjen. Telesna temperatura se zviša.

Masivne krvavitve povzročajo slabokrvnost, šibkost, bledico, tahikardijo. Oseba izgublja telesno težo in je ogrožena zaradi notranjih motenj.

Ta oblika se imenuje tudi fulminantna ulkusna bolezen.

Njeno zdravljenje zahteva hospitalizacijo, infuzijsko zdravljenje in tudi transfuzijo krvi.

Ulcerozni kolitis razvrščamo glede na mesto in stopnjo prizadetosti debelega črevesa:

1. distalni kolitis
   • proktitis, ki prizadene anus ali rektum (20 %)
   • proktosigmoidni, ki prizadene rektosigmo - danko in požiralnik (35 %)
2. levostranski kolitis, ki prizadene levo stran črevesa ali descendentni del debelega črevesa (20 %)
3. pankolitisa, ki je izraz, ki se uporablja za prizadetost celotnega črevesa (15 %)

Bolezni so razvrščene glede na pogostost:

• kronična recidivno-remitentna bolezen z eno epizodo na leto.
• kronični intermitentni potek, če je več kot ena epizoda na leto
• kronično perzistenten potek z neprekinjeno aktivnostjo
• fulminantni potek je najhujši tip

V preglednici je navedena razvrstitev po Truelu in Wittsu

Za ulcerozni kolitis so poleg prebavnih težav značilni tudi zunajčrevesni simptomi in zapleti.

Krvavitev lahko povzroči slabokrvnost, ki ji sledita šibkost in utrujenost. Pridružene so tudi druge težave, kot je prikazano v tabeli. Poveča se telesna temperatura, pospeši se srčni utrip. Prisotni sta neješčnost in izguba telesne teže.

Med zunajčrevesne težave spadajo tudi:

• kožne manifestacije, kot so eritem nodosum, afte
• sklepne, kot so artritis, ankilozirajoči spondilitis
• vnetje oči, glavkom
• jetra (steatoza), žolčnik (holangitis)
• trombembolične motnje
• srce - okvare zaklopk

Resen zaplet je rak debelega črevesa in danke, katerega tveganje se s časom povečuje. Po 10 letih je tveganje približno 2-odstotno, po 50 letih trajanja bolezni pa 40-odstotno.

Pri hudem kolitisu je prisoten tudi megacolon toxicum, ki nastane zaradi povečanja debelega črevesa, s povečanim napenjanjem.

Tveganje je pozneje njegova raztrganina, uhajanje črevesne vsebine iz črevesa in razvoj peritonitisa (vnetja potrebušnice), ki je življenjsko nevaren.

Zaradi vnetja pride do poškodb črevesa, razjede (ulceracije). Po letih in ponavljajočih se epizodah je stena črevesa brazgotinjena, črevo je skrajšano in njegova prepustnost zožena. Posledica ponavljajočih se vnetij so fistule.

Bolezen negativno vpliva na človekovo psiho in zmogljivost. Invalidnost je eden od zapletov bolezni.

Diagnoza bolezni temelji na anamnezi. Prizadeto osebo pestijo pogoste diareje, krvavitve iz anusa, bolečine v trebuhu ali hujšanje. Oseba je bleda, šibka, neučinkovita.

Pri telesnem pregledu opazimo trebuh, odpor pri palpaciji trebuha, zlasti v levem spodnjem delu trebuha.

Za postavitev diagnoze se opravijo tudi laboratorijski testi. Vnetni označevalci so povišani, prisotna pa je tudi anemija.

Biokemija lahko razkrije spremembe v notranjem okolju, elektrolitih. Dopolnijo se jetrni testi.

Poleg tega se ugotavljajo protitelesa, to je serologija pANCA in ASCA. Infekcijski vzrok vnetja črevesja lahko ugotovimo s pregledom blata in kulturo bakterij ali s prisotnostjo mikroskopsko dokazanih jajčec parazita.

Najpomembnejši del diagnoze ulceroznega kolitisa je endoskopski pregled črevesa.

Opravi se kolonoskopija. Med endoskopijo si ogledamo najdbe in predvsem vnetne spremembe v danki. In glede na obliko tudi v preostalem delu debelega črevesa. Z endoskopijo se ulcerozni kolitis loči tudi od Crohnove bolezni.

Endoskopija vključuje tudi odvzem materiala. Po odvzemu sledi histološka preiskava.

Druge slikovne metode vključujejo UZ in CT ali MRI. Pomembno je, da ulcerozni kolitis ločimo od Crohnove bolezni.

V tabeli so prikazane razlike pri diagnosticiranju ulceroznega kolitisa in Crohnove bolezni

Potek bolezni je dolgotrajen in traja vse življenje. Najpogostejša je pri mlajših ljudeh, med 20. in 40. letom starosti. Nato je drugo obdobje pojava bolezni običajno med 50. in 60. letom starosti.

Za ulcerozni kolitis so značilni izmenjujoči se recidivi in remisije.

Recidiv je časovno obdobje, v katerem se pojavijo težave. Remisija je poznejše umirjanje simptomov. Kako pogosto se ti ponavljajo, je individualno. Osnovne manifestacije so driska s sluzjo in krvjo, boleči popadki in poznejše umirjanje bolečin po odvajanju.

To je značilno za blažjo obliko.

Za hujše oblike so značilne bolečine v trebuhu tudi zunaj odvajanja blata ter večja intenzivnost krvavitev in pogostost odvajanja blata. To posledično vpliva na splošno stanje. Pojavi se oslabelost, vključno z anemijo.

Zmanjša se telesna kondicija in telesna teža, pojavlja se inapetenca. Tudi povezanost zunajčrevesnih motenj in njihove stopnje je individualna.

Za nastanek težav so navedeni nekateri možni sprožilci.

Primeri so stres, določena hrana, ki vsebuje kemične dodatke, in prej omenjena zdravila. Vendar se lahko ponovitev vnetja pojavi tudi brez očitnega vzroka.

Za preprečevanje razvoja zapletov sta pomembna zgodnji pregled in zdravljenje.

Prevencia Ulceróznej kolitídy

V prípade genetickej predispozície a autoimunitného ochorenia nie je prevencia vo väčšine prípadov možná.

Avšak externé rizikové faktory, ktoré je možné eliminovať. Jedná sa primárne o životosprávu.

Dôležité je stravovanie, ktoré by malo byť pravidelné plnohodnotné a vyvážené. Jedálniček s nadbytkom jednoduchého rafinovaného cukru, nedostatkom bielkovín a rozpustnej vlákniny zhoršuje stav črevného mikrobiómu a zvyšuje riziko zápalového ochorenia.

Dôležitý je pitný režim a dostatočný príjem potrebných živín zo stravy.

Rizikovým faktorom, ako aj u iných ochorení je práve alkohol a fajčenie tabakových výrobkov.

Chronický stres je možným spúšťačom mnohých fyzických i psychických ochorení. Je preto potrebná pravidelná regenerácia organizmu, kvalitný spánok a eliminácia stresového faktoru.

Potrebná je prevencia gastrointestinálnych infekcií a ich dôkladné doliečenie pod odborným dohľadom lekára. Vhodné sú prebiotiká a probiotiká pre podporu bakteriálnej mirkoflóry čreva.

Rizikom je aj príliš častá dráždivá farmakoterapia, ako sú antibiotiká, kortikosteroidy, nesteroidné antireumatiká či hormonálna antikoncepcia.

Najčastejšie otázky a odpovede o Ulceróznej kolitíde

Pýtate sa...

Čo je to ulcerózna kolitída?

- Ulcerózna kolitída je forma chronického zápalového ochorenia čriev, ktoré spôsobuje dlhotrvajúci zápal a vredy (ulcerácie) vo vnútornej vrstve hrubého čreva a konečníka.

Aké sú hlavné príznaky ulceróznej kolitídy?

- Príznaky zahŕňajú najmä chronickú hnačku často sprevádzanú krvou, bolesť brucha a kŕče, zvýšenú únavu, zníženú chuť do jedla a chudnutie.

Ochorenie prebieha vo fázach pokoja, bezpríznakového obdobia i akútneho zhoršenia zápalu. Samotný priebeh závisí od formy, rozsahu a liečby ochorenia.

Čo spôsobuje ulceróznu kolitídu?

- Presná príčina ulceróznej kolitídy nie je plne známa, ale pravdepodobne hrá rolu kombinácia genetických faktorov, poruchy imunitného systému, životosprávy a environmentálnych faktorov.

Ako sa diagnostikuje ulcerózna kolitída?

- Diagnóza zvyčajne zahŕňa kombináciu fyzikálneho vyšetrenia, laboratórnych testov (vrátane krvných testov a testov stolice) a endokospie – kolonoskopie.

Ako sa lieči ulcerózna kolitída?

- Liečba sa zameriava na zníženie príznakov a dosiahnutie a udržanie stavu remisie. Môže zahŕňať úpravu stravovania, užívanie protizápalových liekov, imunosupresív, biologických liekov, ale aj chirurgické zákroky v prípade vážnych alebo život ohrozujúcich komplikácií.

Existuje liek na ulceróznu kolitídu?

- Momentálne neexistuje liek na ulceróznu kolitídu, ale s vhodnou odbornou liečbou môžu mnohí ľudia dosiahnuť a udržať dlhodobú remisiu, čo znamená, že ich príznaky sú pod kontrolou.

Aký vplyv má ulcerózna kolitída na každodenný život?

- Vplyv môže byť rôzny pre každého človeka a závisí od závažnosti a rozsahu ochorenia. Ochorenie môže vyžadovať zmeny v stravovaní, plánovaní cestovania, no i každodenných aktivitách.

Môže sa ulcerózna kolitída vyliečiť sama?

- Ulcerózna kolitída je chronický stav, ktorý sa nezlepší bez odbornej liečby a zmeny životosprávy.

Je ulcerózna kolitída smrteľná?

- Aj keď ulcerózna kolitída môže zvýšiť riziko zdravotných komplikácií, ktoré môžu byť vážne, s modernými liečebnými metódami je možné ochorenie stabilne kontrolovať.

Riziko vážnych komplikácií, vrátane rakoviny čreva, sa dá znížiť pravidelným monitorovaním, odbornou liečbou a dodržiavaním životosprávy.