Zdravljenje teniškega komolca: zdravila, trakovi, opornice, rehabilitacija in drugi pripravki

Glavni cilj zdravljenja lateralnega epikondilitisa je odpraviti bolečino, odpraviti funkcionalne omejitve sklepa in pospešiti proces celjenja nastalega vnetja. Natančen potek zdravljenja je odvisen tudi od stopnje in napredka bolezni.

Zdravljenje je razdeljeno na tri osnovne vrste:

• Nefarmakološko zdravljenje
• farmakološko zdravljenje
• kirurško zdravljenje

Nefarmakološko (konzervativno) zdravljenje

Pri konzervativnem zdravljenju sta v ospredju rehabilitacija in fizioterapija. Rehabilitacijske vaje so namenjene krepitvi oslabljenih mišic in, nasprotno, sproščanju preobremenjenih mišic.

Terapevt izvaja mobilizacijske in mehke tehnike v predelu zgornjih okončin. Sprošča mišične krče, boleča mišična vlakna in razteza skrajšane mišice. Bolnik se v okviru domače samoterapije nauči kompenzacijskih in sprostitvenih vaj.

Priporoča se samomasaža z uporabo masažnih pripomočkov (ježek, valjček, žogica, masažna pištola ...).

Pogosto uporabljena metoda je kineziotaping - lepljenje funkcionalnih terapevtskih trakov na pacientovo kožo. Na ta način se mehke strukture komolčnega sklepa fiksirajo, stabilizirajo ali sprostijo.

Uporabljajo se tudi posebne ortoze, ki ohranjajo iztegovalne mišice podlakti pri miru, hkrati pa ščitijo zunanjo bolečo tetivo komolčnega sklepa.

Uporablja se tudi fizikalna terapija v obliki laserja, ultrazvoka, elektroterapije, termoterapije ali terapije z udarnimi valovi. Vrsto fizikalne terapije izberemo glede na želeni učinek in stopnjo bolezni.

Glavna cilja sta analgetični (lajšanje bolečin) in miorelaksantni (sproščanje mišic) učinek.

Laser in biolampa s svojim biostimulacijskim učinkom spodbujata proizvodnjo kolagena in regeneracijo tkivnih celic.

Udarni val pošilja mehansko valovanje v globoka mehka tkiva telesa, kar zmanjšuje mišično napetost, izboljšuje prekrvavitev in spodbuja limfno drenažo.

Ultrazvok skozi glavo aplikatorja pošilja zvočni val, ki spodbuja lokalno presnovo in zmanjšuje mišično napetost.

Termoterapija teniškega komolca se lahko uporablja negativno (hladno) ali pozitivno (toplo). V akutnih fazah vnetnega procesa vnos toplote ni zaželen.

Po drugi strani pa lahko v dolgotrajnih kroničnih fazah uporabimo pozitivno obliko termoterapije. Vendar je potreben posvet z zdravnikom in terapevtom. Negativna termoterapija se uporablja predvsem v obliki krioterapije, obkladkov in hidroterapije.

Termoterapija se uporablja predvsem v obliki ultrazvoka, infrardečega sevanja, elektroterapije in hidroterapije.

Farmakološko zdravljenje

Zdravljenje z zdravili in zdravili je namenjeno odpravljanju bolečine in vnetnega procesa sklepa. Zdravila iz skupine NSAID (nesteroidnih antirevmatikov) se uporabljajo zaradi protivnetnega učinka.

Nesteroidna protivnetna zdravila se lahko uporabljajo tudi lokalno neposredno na področje komolca. Ta oblika uporabe ima tudi manj stranskih učinkov. Lokalna uporaba se večinoma uporablja v obliki gelov, obližev in pršil, ki se nanašajo neposredno na prizadeto področje.

Če zdravljenje z nesterilnimi antirevmatiki ni uspešno, se odločimo za zdravljenje z injekcijskimi kortikosteroidi. Deksametazon, betametazon ali triamcinolon se uporabljajo v kombinaciji z analgetikom.

Injekcijsko pršilo s kortikosteroidi se lokalno vbrizga navznoter neposredno v prizadeto mišico. Po aplikaciji se priporoča počitek, hladni obkladki in izključitev športa ali povečane telesne dejavnosti.

Dandanes je na voljo tudi injekcijska metoda v smislu vbrizgavanja bolnikove lastne atuološke krvi in krvne plazme. Slednja povečuje in spodbuja nastajanje kolagena ter pospešuje diferenciacijo matičnih celic in osteoblastov na poškodovanem območju.

Kirurško zdravljenje

Za kirurško zdravljenje se odločimo, kadar konzervativno in farmakološko zdravljenje neuspešno. Kirurški poseg je indiciran pri dolgotrajnih kroničnih težavah, kot sta vztrajna bolečina in omejitev funkcije komolčnega sklepa.

Artroskopija radialnega epikondilitisa zdravnikom omogoča sprostitev poškodovane boleče kite iztegovalne mišice, sprostitev sklepne kapsule, odstranitev struktur brazgotinskega tkiva ter oceno stanja in degenerativnega procesa sklepnega hrustanca.

Kirurški poseg ima visoko stopnjo uspešnosti pri odpravljanju neželenih simptomov. V večini primerov hospitalizacija traja nekaj dni. Pooperativna rehabilitacija vključuje nego brazgotine, korektivne vaje, mehke tehnike in fizikalno terapijo.

Popolna vrnitev k delu in telesni dejavnosti je individualna, vendar se običajno zgodi približno 4 mesece po operaciji.