Steatoza jeter: kaj je, zakaj nastane in kako se kaže? Kako zdraviti jetra?

Jetrna steatoza se imenuje tudi zamaščenost jeter in je presnovna bolezen. Širše gledano so bolezni jeter med desetimi najpogostejšimi vzroki smrti v Evropski uniji. Hepatitis in steatoza sta glavni skupini bolezni, medtem ko sta ciroza in rak jeter med najhujšimi boleznimi.

Med temi boleznimi obstaja povezava. Steatoza jeter je proces, pri katerem se v predelu jeter odlaga presežek maščobnega tkiva. Alkohol in alkoholizem nista edina vzroka za steatozo.

Kaj je steatoza?

Izraz steatoza vključuje proces, pri katerem se v povečanem obsegu odlaga maščoba v obliki majhnih kapljic. Kopiči se lahko v celicah (znotrajcelično), pa tudi v njihovi okolici (zunajcelično). Maščoba je lahko makroskopska in mikroskopska.

• makroskopski, ko je prizadeti organ prevlečen z maščobo, je zaradi povečane prekrvavitve rumen do oranžen.
• mikroskopski, ko so maščobne kapljice ohlapne ali celo prevlečene z membrano znotraj celic
  • majhne kapljice so številne majhne maščobne kapljice v eni celici
  • velika kapljica je ena velika maščobna kapljica, ki zapolni celico in izrinja celično jedro

Povečano nalaganje maščob ni nevarno le za jetra. prizadene lahko tudi druge organe, kot so ledvice, srčna mišica, krvne žile, pa tudi žolčnik, vranico in kožo (kot kožni tumorji). Kadar je presnova maščob motena, se maščoba kopiči v jetrni celici. Posledično pride do maščobne distrofije in oslabljenega delovanja jetrnih celic.

Maščobna jetra se pojavijo, ko je prizadeto prvotno jetrno tkivo. V tem tkivu se kopičijo maščobni delci in posledično poslabšajo njegovo delovanje. To se zgodi ob preveliki oskrbi jeter z maščobami in maščobnimi kislinami, motenem izločanju maščob iz jeter v krvni obtok ali neposredno ob povečanju ravni maščob v jetrih.

Steatoza je sprva reverzibilna. To pomeni, da jo je mogoče obrniti in jetra ne bodo trajno poškodovana. Če pa negativni dejavniki vztrajajo, pride do nepovratnih sprememb (nepopravljive poškodbe). To vodi do vnetja in fibroze jetrnega tkiva. Fibrozno tkivo se imenuje ciroza.

To pa predstavlja tveganje za nastanek raka na jetrih.

Splošna problematika steatoz je zapletena. Zaradi poenostavitve bomo navedli, da steatoza nastane prvič kot posledica alkoholne poškodbe jeter in drugič v obliki nealkoholne steatoz. Za laika je pomembna razlika predvsem v vzrokih, ki ločijo obe skupini.

Zamaščenost jeter je prekomerno nalaganje maščobnega tkiva v jetrih. Maščoba negativno vpliva na okoliško tkivo in posledično poslabša njegovo delovanje. Jetra so pomemben organ in imajo v telesu več nenadomestljivih vlog.

Človek brez njih ne more preživeti.

Poškodba jeter vpliva na celoten organizem. Za njihovo okvaro ni nadomestnega mehanizma. Potrebna so za predelavo hranil, imajo nenadomestljivo presnovno in razstrupljevalno funkcijo. Služijo tudi kot rezervoar glikogena, beljakovin in maščob. Med embrionalnim razvojem se uporabljajo za tvorbo krvi. Zelo pomembna funkcija je proizvodnja in izločanje žolča, ki se uporablja pri prebavi maščob.

Najpogostejši vzroki za steatozo so prekomerno uživanje mastne hrane, tj. maščobnih kislin, debelost, pa tudi nenadna izguba telesne teže in stradanje.

Nato je glavni vzrok alkoholizem. Dejavniki tveganja so tudi sladkorna bolezen, visoka raven holesterola, zdravila in slab splošni življenjski slog.

Nealkoholna steatoza jeter

Je pogosta bolezen, ime pa nakazuje, da vzrok zanjo ni alkohol. Nealkoholna zamaščenost jeter se označuje tudi s kratico NAFLD. Njena razširjenost naj bi se gibala med 16 in 23 % odrasle populacije. Resen zaplet jetrne steatoze je nealkoholni steatohepatitis, ki pri približno 25 % povzroči cirozo jeter.

Do 40 % ljudi s cirozo umre zaradi odpovedi jeter ali hepatocelularnega karcinoma.

V tabeli so navedeni dejavniki tveganja za steatozo jeter

Najpogostejši vzroki za jetrno steatozo:

• Metabolični sindrom in debelost
• Zdravila (kortikosteroidi)
• popolna parenteralna prehrana (oskrba s hranili zunaj prebavnega trakta)
• visokokalorična prehrana
• sindrom kratkega črevesa
• hipertrigliceridemija
• nizek holesterol HDL
• hipertenzija
• hiperglikemija
• inzulinska rezistenca

Če se steatoza nadaljuje in ne preprečimo njenega razvoja, napreduje v nealkoholni steatohepatitis. To je vnetni proces. Nealkoholni steatohepatitis predstavlja veliko tveganje za cirozo, ki se pojavi v 20-30 % primerov. Zaplet ciroze je odpoved jeter.

Nekateri dejavniki tveganja, ki vplivajo na prehod steatoze v steatohepatitis:

• Hepatitis C.
• sladkorna bolezen
• nekatera zdravila (amiodaron, estrogeni, kortikosteroidi)
• stradanje
• hitra izguba telesne teže
• parenteralna prehrana
• resekcija tankega črevesa
• gastroplastika
• lipodistrofija
• ogljikovodiki

V prid razvoju vnetnega odziva na steatozo govori tako imenovana teorija dveh udarcev. Prvi udarec povzroči sama zamaščenost jeter. Za njim se lahko skrivajo najpogostejši zgoraj omenjeni vzroki (sladkorna bolezen tipa II, zdravila).

Tveganje je, če vzporedno poteka še en patološki proces. Primer je eden od omenjenih dejavnikov tveganja. Ta drugi udarec je sprožilec vnetnih sprememb v smislu nealkoholnega steatohepatitisa.

Alkoholna poškodba jeter

Alkohol je razpoložljiva droga. negativno vpliva na telo, pa tudi na psiho. alkoholna poškodba jeter je le eden od zapletov, ki jih povzroča alkoholizem.

Steatoza se ob pitju alkohola razvije dokaj hitro. Že 10 dni pitja trdega alkohola predstavlja tveganje za njen razvoj. Poročajo, da je 300-600 mililitrov 86-odstotnega alkohola v teh dneh prag za poškodbo jeter. Če to škodljivo delovanje prekinemo, je nastala okvara reverzibilna (povratna).

Če pa oseba nadaljuje s pitjem alkohola, se izpostavi trajni poškodbi. V teh primerih se lahko razvije tudi akutni alkoholni hepatitis. Dolgotrajno pitje alkohola vodi v cirozo. Za njen razvoj so potrebni tudi drugi dejavniki tveganja in posameznikova genetska zasnova.

Dejavniki tveganja za alkoholno poškodbo jeter:

• Dolgoletno pitje alkohola
• pitje alkohola namesto prehranjevanja
• visoko koncentrirane alkoholne pijače, tj. žgane pijače
• pitje različnih alkoholnih pijač, tj. mešanje
• ženske so bolj dovzetne
• podhranjenost, stradanje
• pitje alkohola z virusnim hepatitisom B in C
• genetska nagnjenost

Med ljudmi krožijo informacije, da tudi vsakodnevno pitje majhnih količin alkohola ni škodljivo. Vendar ta trditev ni splošna. Vsak človek mora upoštevati svojo individualno dispozicijo in vsa prisotna tveganja (primarna bolezen, zdravila, genetska zasnova).

V različnih virih so navedene približne varne in tvegane ravni pitja alkohola.

Tabela prikazuje varne in tvegane ravni dnevnega pitja

Nealkoholna steatoza jeter se v začetnih fazah običajno pojavi brez vidnih simptomov in prikrito, zato je precej nevarna. Če se simptomi sploh pojavijo, so le nespecifični.

Nespecifični simptomi jetrne steatozne bolezni so:

• šibkost
• utrujenost, slabo počutje
• slabo počutje
• bolečine v epigastriju, zlasti v desnem spodnjem delu trebuha, ki so običajno pritiskajoče narave
• povečana in občutljiva jetra
• napenjanje
• občutek polnosti
• dispeptično nelagodje (občutek teže v želodcu, občutek na bruhanje, bolečine v zgornjem delu, napenjanje, pomanjkanje apetita)

Glede na to, kako se bolezen klinično kaže, jo razvrščamo tudi kot:

• Nealkoholna steatoza brez znakov, za katero ni značilno napredovanje.
• Kronični nealkoholni steatohepatitis, napreduje počasi, zajema večino primerov.
• Subakutni nealkoholni steatohepatitis, ki se lahko konča s smrtjo. Ta oblika je redka in se pojavlja predvsem v primerih stradanja, redukcijskih diet, po črevesnih operacijah.

Alkoholna oblika ima hujše manifestacije. Pri njej so značilni simptomi utrujenost, slabo počutje, slabost, napenjanje. Oseba ima tudi motnje odvajanja blata. Pridruženi so bruhanje, zlatenica (ikterus), motnje zavesti, ki so manifestacija odpovedi jeter.

Najhujše stanje je tako imenovani Reyev sindrom po zaužitju na primer aspirina pri otroku. Spremljajo ga odpoved jeter, motnje zavesti, poškodbe možganov. Včasih se lahko brez zdravniškega posredovanja to stanje konča s smrtjo ali dolgotrajno komo.

Zapleti akutnega alkoholnega hepatitisa vključujejo:

• ascites (otekanje trebuha).
• krvavitev iz varic požiralnika
• krvavitve zaradi motenj hemokoagulacije
• portalna hipertenzija zaradi povečanja jeter
• odpoved jeter
• odpoved ledvic
• hepatorenalni sindrom (hepatološko-jetrni, ledvično-ledvični)
• jetrna encefalopatija
• akutni pankreatitis
• motnja notranjega okolja
• pogoste nalezljive bolezni

Simptomi steatoreje so pogosto nespecifični in bolezen je dolgo časa skrita. Zato je lahko diagnoza bolezni naključna. Na primer kot sekundarna ugotovitev pri pregledu drugih težav. Pa tudi kot posledica preventivnega pregleda.

Kot glavna preiskovalna metoda se uporablja ultrazvok (ultrazvok, znan tudi kot SONO). Preiskave, kot so rentgen, CT in MRI, pri trebušnih obolenjih opravijo, vendar morda ne zagotovijo podrobnejših informacij, ki so potrebne za popolno oceno diagnoze.

Vedno je pomembno določiti obseg okvare jeter, pa tudi sprožilni vzrok. Primer je hepatitis. Zato se opravijo serološke preiskave krvi in protiteles za hepatitis C in B.

Druge laboratorijske preiskave vključujejo oceno železa (hemokromatoza), bakra (Wilsonova bolezen), sladkorne bolezni tipa II. Pomembni so tudi podatki o alkoholizmu ali družinski anamnezi. Za ugotavljanje delovanja jeter se uporabljajo testi delovanja jeter (AST/ALT, GMT).

Biopsija jeter je odvzem vzorca jetrnega tkiva za histološko in morfološko preiskavo. Z biopsijo ugotavljamo maščobno, vnetno, fibrotično ali nekrotično tkivo. Biopsija služi tudi kot pokazatelj učinkovitosti zdravljenja. Zdravljenje in odstranitev osnovnega vzroka je eden od pomembnih dejavnikov uspeha.

Potek steatoza jeter ni specifičen, odvisen je od povzročitelja. Če je potek kroničen, je v večini primerov zamaščenost jeter asimptomatska (skrita).

Kasneje se lahko pridružijo predvsem nespecifične težave.

Oseba se lahko pritožuje zaradi napenjanja, občutka nelagodja v zgornjem delu trebuha. Nelagodje je opisano kot nejasen občutek, ki ni nedvoumna bolečina, občutek nelagodja. Pridruženi so mišična šibkost, utrujenost, slabo počutje in tudi hitrejša izčrpanost ob naporu.

Bolečina je običajno dolgočasna in se pojavlja v zgornjem delu trebuha, zlasti v desnem spodnjem delu trebuha. To že kaže na povečanje jeter, ki ga zdravnik pri pregledu lahko otipa.

Pri debelih bolnikih jeter v primeru steatoreje morda ne bo mogoče občutiti s palpacijo.

Če pride do akutne poškodbe, je treba prekiniti dotok alkohola. Kratkotrajno uživanje ne bo povzročilo trajne poškodbe. Akutni in hitri potek te bolezni pri otrocih je po zaužitju aspirina ali drugega zdravila, ki vsebuje acetilsalicilno kislino, ko obstaja tveganje za akutno odpoved jeter. To stanje ima ime Reyev sindrom.

Tveganje je prehod iz steatoze v cirozo, ki pa je dejavnik tveganja za nastanek hepatocelularnega karcinoma. To je predvsem posledica nadaljevanja pitja velikih odmerkov trdega alkohola. Pri dolgotrajnih vzrokih je težava nezdravljena osnovna bolezen, pa tudi na primer nespremenjen življenjski slog.