Šokovno stanje: kaj je medicinski izraz šok, kakšni so njegovi vzroki, vrste in stopnje?

Besedo šok običajno uporabljamo v pogovorni obliki za situacijo, v kateri pride do akutne stresne reakcije. V medicini pa ima povsem drugačen pomen in ne izraža duševnega stanja osebe.

Kaj pomeni izraz šok v medicini?
Kaj ga lahko povzroči?
Katere so vrste in stopnje šoka?
Kako se kaže?

Šok se nanaša na splošno reakcijo telesa, do katere pride zaradi več vzrokov. Šok vpliva na različne telesne sisteme in se kaže v različnih simptomih. Ogroža človekovo zdravje in življenje.

Kaj je šok? Kakšna je njegova opredelitev?

Ko iščemo opredelitev šoka, lahko naletimo na več oblik. Njihovo bistvo je enako, razlikuje se le način izražanja.

Šok je...

1.

...nesorazmerje med potrebo po kisiku in hranilnih snoveh ter oskrbo telesa s kisikom in hranilnimi snovmi.

2.

... življenje ogrožajoče stanje, ki temelji na motnji oskrbe celic, tkiv in organov s krvjo. Če ga ne zdravimo, vodi v postopno odpoved organov in organskih sistemov. prizadene vitalne organe, kot so možgani, srce, ledvice in pljuča.

3.

... akutna (nenadna) ali celo subakutna sprememba v makrocirkulaciji in mikrocirkulaciji, ki se kaže z zmanjšano prekrvavitvijo tkiv in organov. V celicah je premalo kisika in hranilnih snovi. V njih se kopičijo strupeni produkti presnove - metaboliti.

Hipoksija - strokovni izraz za pomanjkanje kisika v celicah, tkivih ali organih.

Posledično napreduje do okvare delovanja samih celic, organov in sčasoma celotnih organskih sistemov. Če zdravljenje zamuja, napreduje v ireverzibilno (nepovratno) fazo. Poškodujejo se možgani, srce, ledvice in drugi organi.

Končni vrhunec je smrt obolelega.

4.

... resno dinamično stanje, pri katerem oskrba tkiv življenjsko pomembnih organov s kisikom ne zadošča za zadovoljitev njihovih trenutnih energetskih potreb.

Nastane kisikov dolg in razvije se presnovna acidoza.

Nastane zaradi nesorazmerja med velikostjo ožilja in količino krvi, tj. tekočin v krvnem obtoku.

3 stopnje šoka

Za šok pravimo, da je dinamično stanje. To pa zato, ker gre skozi več faz. Ta delitev je še posebej pomembna z vidika zdravljenja.

Šok ima tri faze, ki jih imenujemo kompenzirani šok, dekompenzirani šok in ireverzibilni (nepovratni) šok. Prehod iz ene faze v drugo je dinamičen, hitrost pa je odvisna od več dejavnikov.

Hitrost razvoja šoka je odvisna od:

1. stanja organizma v času akutne spremembe
2. starosti
3. pridruženih bolezni
4. odpornosti
5. koagulacije
6. CNS (osrednji živčni sistem)
7. psiha
8. obseg povzročitelja
9. čas vpliva povzročitelja
10. prisotnost negativnih dejavnikov, kot sta utrujenost ali podhladitev

Različne faze šoka so prikazane v spodnji tabeli

Nekroza, tj. celična smrt = celična smrt.
Če celična smrt prizadene določeno število celic vitalnih organov, ne bo pomagala niti odstranitev osnovnega vzroka šoka.
To je bistvo ireverzibilne faze šoka.

Šok je posledica neskladja med ponudbo in povpraševanjem po kisiku in hranilnih snoveh.

Hkrati zaradi motenega odstranjevanja strupenih snovi, ki nastajajo med presnovo, in motenega delovanja celic.

Vzroki za šok so lahko različni.

1.

Nastane zaradi krvavitve, opeklin večjega obsega ali hude dehidracije. Na splošno ga imenujemo hipovolemični šok.

2. Drugi vzrok je lahko zmanjšanje zmogljivosti in oslabljeno delovanje srca.

3. Kardiogeni šok je še en podtip. Nastane lahko ob motnjah srčnega ritma ali kot posledica infarkta srčne mišice. 4. Obstruktivni šok je še en podtip in je posledica tamponade osrčnika.

3. Tretja glavna kategorija je razširitev žilja.

Preprosto, ko so krvne žile preobremenjene. To imenujemo distributivni šok. Pojavi se na primer pri anafilaksiji, kot anafilaktični šok, ali pri hudi sepsi.

Sepsa, septično stanje, septikemija (ljudsko zastrupitev krvi) je resna okužba, pri kateri se krvni povzročitelji razširijo po telesu.

Tveganje za šok se pojavi tudi pri stanjih, kot so npr:

• diabetična koma - hiperglikemična koma, pa tudi hipoglikemična koma
• motnje v delovanju ščitnice
• ledvična odpoved
• akutna odpoved jeter
• dekompenzacija jetrne ciroze
• zastrupitev
• obsežna poškodba
• dolgotrajen kirurški poseg

Razvrstitev šoka glede na sprožilni vzrok

Šok delimo glede na vzrok nastanka.

Tabela prikazuje razdelitev - vrste šoka

Šok je generalizirana reakcija (celotnega telesa). Vključenih je več telesnih sistemov. Spremembe potekajo postopoma od kompenzacijske faze do dekompenzatorne faze.

Če zdravljenje zamuja ali je neuspešno, napreduje v ireverzibilno fazo. Na tej točki pride do odpovedi in poškodbe organov in celotnega sistema. Konča se s smrtjo.

Šok ima splošne znake:

• nemir, tesnoba
• šibkost, utrujenost do zaspanosti
• omotica
• motnje vida
• slabost, slabost do bruhanja
• bledica kože
• hladna koža
• prekomerno znojenje - lepljiv in hladen znoj
• pospešitev srčnega utripa in pulza
• pulz je hiter in ga je težko otipati - plitek do utripajočega
• hitro dihanje
• občutek težkega dihanja
• motnje zavesti v kasnejši fazi (nezavest)

V tabeli so simptomi šoka razdeljeni po organskih sistemih

Razvrstitev šoka glede na klinično resnost

Šok s tega vidika delimo na blag, zmeren, hud in terminalni šok.

1. Blagi šok

Oseba je mlahava, utrujena, na splošno depresivna. Še vedno je pri zavesti. Dodajo se bledica, mraz, suha usta in žeja.

Koža je na otip hladna, vlažna - potna.

Srčni utrip se povečuje, kar lahko opazimo kot hiter pulz - približno 90-100 utripov na minuto. Zaenkrat je krvni tlak nad 100 mmHg.

Pri krvavitvi lahko pride do izgube krvi v razponu 1000-1200 ml = 20-25 % krožečega volumna krvi.

2. Zmeren šok

Psihično stanje se poslabša, oseba je apatična, nezainteresirana za okolico.

Koža je zelo bleda. običajno je prisoten hladen lepljiv znoj.

Srčni utrip se poveča, na 110-120 utripov na minuto (tahikardija). In v tej fazi krvni tlak že pada. Njegova vrednost je pod 100 mmHg, kar imenujemo hipotenzija.

Približno izgubo krvi lahko ocenimo na 1500-1700 ml krvi = 30-35 % krožečega volumna krvi.

3. Hudi šok

Psihično stanje osebe se poslabša. Oseba je izrazito šibka in apatična. Pridružena je slabost (občutek slabosti) do bruhanja.

Koža ima siv odtenek, pridružena je cianoza (modra obarvanost kože). Opazimo jo lahko na prstih rok, ustnicah, pa tudi na ušesih in konici nosu.

Pulz se poveča nad 120-160 na minuto. Krvni tlak se zniža pod 80 mmHg.

Izgubo krvi v tem primeru lahko ocenimo na 2000 mililitrov.

4. Terminalni šok

To je zadnja stopnja manifestacije šoka. Oseba je v neposredni smrtni nevarnosti.

Pojavi se motnja zavesti - nezavest, koma.

Koža je marmorirana. Pulzov ne čutimo, krvni tlak pa je na tej točki nemerljiv.

Neredno dihanje do hlastanja za dihom je znak konca.

Izguba krvi na tej stopnji je ocenjena na več kot 2500 mililitrov (50 % krožečega volumna krvi).

Zgodnja diagnoza in zdravljenje šoka sta zelo pomembna. Od tega je odvisno končno stanje prizadete osebe, tj. njena prognoza.

V primeru zapoznelega zdravljenja se lahko šok poglobi do nepovratne oblike in končne faze, tj. grožnje smrti.

Diagnoza se uporablja:

• anamnezo, tj. ugotavljanje prisotnosti bolečine (npr. v prsnem košu, trebuhu), subjektivno zaznavanje kakovosti dihanja, pojav težav
• klinično sliko (tj. kako se težave kažejo)
• telesni pregled - krvni tlak, pulz, frekvenca dihanja, nasičenost krvi s kisikom itd.
• odvzem krvi in urina za laboratorijske preiskave
  • krvna slika, hemokoagulacija, mineralogram, vnetni markerji, ABR (kislinsko-bazično ravnovesje), biokemija
• slikanje
  • EKG, ECHO, rentgen, CT, MRI, sonografija
  • koronarna angiografija pri težavah s srcem

Indeks šoka

Pri šoku se lahko srečamo z izračunom tako imenovanega šokovnega indeksa.

Gre za razmerje med sistoličnim krvnim tlakom (SBP) in frekvenco pulza (P):

1. normalno stanje = 1,5
   • ki je rezultat razmerja
   • 60 P na minuto: 120 sTK
   • 60:120 = 1,5
2. Razviti šok = 1,0
   • 100 P na minuto: 100 sTK
   • 100:100 = 1
3. Hudi šok = 2,0
   • 120 P na minuto: 60 sTK
   • 120:60 = 2,0

Potek šoka in pojav težav sta odvisna od vrste šoka.

Hipovolemični šok

Zanj je značilno zmanjšanje venskega povratka.

Označuje se tudi kot hladni šok.

To pomeni, da se zmanjša količina krvi, ki se iz telesnega obtoka vrača v srce. Na tej podlagi se poveča srčni utrip.

Do povečanja pride na dveh ravneh, in sicer se poveča frekvenca (tahikardija) ter poveča moč krčenja (inotropija). Poleg tega se poveča žilni upor (odpornost krvnih žil) - zaradi vazokonstrikcije.

Namen tega mehanizma je ohraniti preskrbo s krvjo vitalnih organov, kot so možgani in srce.

Za centralizacijo krvnega obtoka se žile zožijo (vazokonstrikcija) in hitrost se poveča. Do pomembne hipotenzije pride, ko se izgubi približno 20 % prostornine tekočine v obtoku. Upočasnitev srca (bradikardija) je znak pozne faze.

Kardiogeni šok

Nastane zaradi zmanjšane preskrbe tkiv in organov s krvjo. Povzroča ga zmanjšanje sposobnosti srca za črpanje krvi.

Iztisni volumen srca na minuto se zmanjša.

V krvnem obtoku je dovolj krvi.

Prisotni so nizek krvni tlak, zmanjšan srčni iztis in tahikardija. Zaradi periferne vazokonstrikcije (krčenja žil) v perifernih organih in tkivih se zmanjša izločanje urina. Koža je bleda, hladna, potna, prisotni so mišična šibkost in duševne spremembe.

Do 75 % je posledica akutnega miokardnega infarkta.
Na podlagi dekompenzacije koronarne bolezni srca.
Drug primer je srčno popuščanje.

Distorzijski šok

Pri tej obliki šoka ni vazokonstrikcije (zožitev žil), temveč vazodilatacija (tj. razširitev žil).

Tudi v tem primeru je količina krožeče krvi ohranjena.

Prisotna je precej topla koža.

Toplo kožo in povišano telesno temperaturo pri septičnem šoku povzroči okužba, patogeni organizmi.

Pri sepsi se pojavijo simptomi, kot so npr:

• Vročina
• vroča koža
• rožnata koža
• tresenje - mrzlica
• slabost (občutek na bruhanje)
• bruhanje
• povečano število levkocitov
• nemir do dezorientiranosti
• hiperglikemija (visok krvni sladkor) ali hipoglikemija (nizek krvni sladkor)

Sepsa je sindrom sistemskega vnetnega odziva telesa (SIRS) na različne dražljaje. Primeri so bakterijske okužbe, pa tudi pankreatitis. Običajno se razvije pri starejših in ljudeh s pridruženimi boleznimi.

To vrsto šoka imenujemo tudi topli šok.

Sprva je ohranjeno dobro delovanje srca.

Kasneje se zaradi izločanja strupenih snovi delovanje srca poslabša. Pojavijo se acidoza (premik pH notranjega okolja v kislo smer), hipoksemija (zmanjšanje oksigenacije krvi), hipoksija (nizka oksigenacija tkiv).

Sindrom toksičnega šoka

Povzroča zlati stafilokok ali celo streptokokna okužba. Znane so okužbe iz 70.-80. let prejšnjega stoletja zaradi uporabe vaginalnih tamponov med menstruacijo.

Drugi vzroki so okužbe kirurških ran, različni abscesi, okužbe opeklinskih ran, konjunktivitis.

Okužba poteka ob prisotnosti simptomov, kot so:

• vročina
• nizek krvni tlak
• bruhanje
• driska
• bolečine v mišicah
• zmanjšano delovanje ledvic
• duševne spremembe, apatija, zmedenost
• kožni zasevki - eksantem
• rdečica očesnih veznic
• obloga na jeziku

anafilaktični šok

Med distribucijskimi oblikami je anafilaktični šok najhitrejši. Približno v 30 minutah po stiku z alergenom.

Najhujša oblika alergije. Na primer po aplikaciji zdravil, hrane ali piku žuželke.

Huda prizadetost nastopi zelo hitro.

Pojavi se, ko:

• hudo razširitev krvnih žil (vazodilatacija)
• oteklina zaradi povečane prepustnosti žil
• kožne manifestacije, kot so urtikarija - koprivnica, rdečina
• bledica do cianoza
• nizek krvni tlak zaradi zmanjšanega minutnega volumna srca
• rinitis
• slabost do bruhanja
• bolečine v trebuhu - krči
• zoženje dihalnih poti (bronhospazem)
• končna odpoved krvnega obtoka, pljučni edem

nevrogeni šok

Nevrogeni šok se pojavi ob prisotnosti triade simptomov. To so hipotenzija (nizek krvni tlak), bradikardija (zmanjšan srčni utrip) in hipotermija (znižana telesna temperatura). Prisotna je vazodilatacija (razširitev krvnega obtoka).

Vzroki so lahko vagotonija ali draženje živca vagusa, globoka splošna anestezija, pretirano čustvovanje (strah), poškodba možganov ali kontuzija hrbtenjače.

Drugačen je spinalni šok, ki se pojavi ob poškodbi hrbtenjače.

Pri spinalnem šoku pride do povečane simpatične stimulacije. Kaže se z nenadnim visokim krvnim tlakom z visokim ali nizkim srčnim utripom. Visok krvni tlak se izmenjuje s padcem krvnega tlaka, tudi v daljšem časovnem obdobju.