Sindrom karpalnega kanala: zakaj se pojavi, kako se kaže in kako se zdravi?

Sindrom karpalnega kanala je najpogostejši kompresijski sindrom, kar pomeni, da nastane zaradi kompresije živca, natančneje sredinskega živca, ki poteka skozi tunel.

Pogostejši je pri ženskah, približno trikrat pogosteje kot pri moških. Na splošno se najpogosteje pojavi med približno 40. in 50. letom starosti. Pogosteje prizadene dominantno roko, vendar obojestranski pojav ni redek. Različne publikacije navajajo pogostost od 100 do 350 primerov na 100 000 ljudi.

Majhen prostor in velike težave

Če pride do stiskanja ali kronične obremenitve ali dolgotrajne preobremenitve zapestja s pritiskom, se ta živec stisne, kar povzroči bolečine v predelu zapestja in druge težave. Do stiskanja živca lahko pride tudi ob poškodbi, oteklini ali vnetju kit ali vezi na tem območju.

Sindrom karpalnega kanala je ena najpogostejših poklicnih bolezni.

Je posledica zadrževanja vode v telesu in otekanja mehkih tkiv. Ta utesnjujoči sindrom je zelo neprijeten. Poleg bolečine ga spremljajo tudi togost v zapestju ter težave z živci in mišicami ne le zapestja, temveč tudi roke. Posledica tega je oslabljena funkcija roke.

Kaj je karpalni tunel?

Zapestni tunel je ozka prečka, ki povezuje podlaket z dlanjo. tvorijo ga zapestne kosti (zapestne kosti, ossa carpi) in pas vezi (retinaculum flexorum). Skozi to razpoko poteka en velik sredinski živec (nervus medianus) in 9 kit. Živec inervira prvi do tretji prst in polovico četrtega prsta roke.

Inervacija tega živca omogoča gibanje, tj. grobo in fino motoriko, ter občutljivost prstov. Tetive, upogibalke prstov, so odgovorne za gibljivost kot tako. Težave na območju karpalnega kanala povzročajo vrsto težav, od bolečin, slabše gibljivosti do občutljivosti na tem območju.

Anatomska ureditev zapestnega kanala je dejavnik tveganja za težave. Težave nastanejo zaradi zožitve že tako majhnega prostora. Tako smo občutljivi na spremembe živca ali njegove okolice.

Težave se lahko pojavijo akutno, na primer ob nesreči, ali pa se ponavljajo. Pogosto pa so kronične. Različne težave nastanejo zaradi pritiska. Za povečanje notranjega pritiska je lahko odgovornih več vzrokov, na primer

• spremembe v kosteh
• presežek različnih snovi na tem območju (maščoba, tekočina)
• neustrezen položaj
• ponavljajoči se gibi zapestja

Sindrom karpalnega kanala je pogost zaplet na delovnem mestu, zaradi katerega se pogosto pojavlja invalidnost. Stereotipni gibi zapestja se pojavljajo tudi pri dejavnostih, ki niso povezane z delom.

Tvegani poklici in druge dejavnosti so na primer:

• dolgotrajno delo z računalnikom (tipkovnica in miška) kot pogosta sodobna težava
• dolgotrajno delo z izvijači, kleščami itd. (električarji, slikopleskarji in drugi delavci)
• vibracije vrtalnikov, pnevmatskih kladiv, udarnih kladiv, motornih žag
• preteklo delo dojilje
• delo za tekočim trakom in na montažnih linijah
• šivanje, čiščenje
• kuharji
• vrtnarji
• igranje glasbenih instrumentov, kot so klavir, godala, npr. violina
• športniki, zlasti bodybuilderji in kolesarji
• dolgotrajna hoja z berglami

Najpogostejši vzrok sindroma je kronična obremenitev in dolgotrajna fizična preobremenitev zapestja z delom ali drugimi monotonimi dejavnostmi, poleg tega pa tudi nepravilna ergonomija (položaj) rok pri delu, na primer na računalniku in pri športu.

Včasih pa lahko do te poškodbe zaradi pritiska pride tudi zaradi nesreče, vnetja kit in vezi na tem področju. Pritisk v karpalnem kanalu je tudi posledica nekaterih bolezni. Dejavniki tveganja so tudi hormonske spremembe v telesu.

Nekateri dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj sindroma karpalnega kanala:

• poškodba, zlom, udarnina, zvin
• oteklina in prekomerna količina tekočine v predelu (bolezni ledvic, nosečnost)
• hormonske spremembe
  • motnje v delovanju ščitnice
  • nosečnost, zlasti tretje trimesečje
  • hormonska kontracepcijska sredstva
  • menopavza
  • akromegalija
• degenerativne spremembe vezi, kit in kosti
• revmatične bolezni
  • artritis
  • eritematozni lupus
• vnetje na določenem območju (kost, tetiva)
• sladkorna bolezen in nevropatija (poškodba živcev)
• protina
• prekomerna telesna teža in debelost
• alkoholizem
• motnje hranjenja
• tumor, tumor, cista, ganglion, lipom
• prirojena zožitev zapestnega kanala

Sindrom karpalnega kanala se najpogosteje pojavi na dominantni roki, tj. roki, ki je bolj obremenjena. Vendar to ni vedno tako, saj lahko prizadene obe roki. Težave so lokalizirane v območju karpalnega kanala, v roki, lahko pa se pojavijo tudi v višjih delih okončine.

Bolečina lahko izžareva v ramo in roko. Težave se stopnjujejo zaradi določenih položajev (držanje knjige, položaj rok med vožnjo), pa tudi zaradi napora. Pojav simptomov med počitkom in ponoči je pogost in značilen, zaradi česar je spanec moten ali prekinjen.

Nasvet: Informacije o nespečnosti so navedene v članku.

Primer je, če obolelega ponoči zbudi bolečina in po ogrevanju težave popustijo. Oboleli ne more zapenjati gumbov, prijeti igle ali noža. Težavo lahko predstavlja tudi obešanje perila in spuščanje predmetov z rok. Motnja torej vpliva tako na fino kot na grobo motoriko.

Značilni simptomi pri sindromu karpalnega kanala so:

• parestezija, tj. občutek mravljinčenja v roki, palcu, kazalcu in sredincu ter polovici prstanca
  • mravljinčenje, mravljinčenje v prstih in zapestju
  • bolečina, na primer pekoča
  • bolečina se lahko širi v ramo, roko
• oslabljena funkcija, omejena gibljivost, omejitve pri fini in grobi motoriki
  • nezmožnost zapenjanja gumbov
  • predmeti padajo iz rok
  • zvijanje roke v zapestju
  • stiskanje prstov v dlani
• togost
• izguba mišične moči, šibkost, oslabelost mišic
• povečana utrujenost rok
• otekanje ali samo občutek otekanja, vendar brez edema
• oslabljen občutek, odrevenelost roke
• sprememba barve in temperature kože roke in nohtov

Subjektivne (s strani človeka zaznane) težave se razvijejo na naslednji način:

1. faze, kot je jutranja otopelost prstov
2. faze parestezije ali mravljinčenja v prstih ponoči
3. faze, ko so parestezije prisotne čez dan, zlasti v položaju roke nad glavo
4. faza, za katero je značilna oslabljena gibljivost malih sklepov

Tabela prikazuje stopnje klasifikacije sindroma karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala se diagnosticira na podlagi tipičnih simptomov in anamneze. Opravijo se fiziološki in palpacijski pregledi, opazuje se občutljivost in gibljivost zapestja in prstov. Pri diagnosticiranju se uporabljajo tudi provokacijski testi.

Provokacijski test vključuje usmerjene gibe roke, ki naj bi zožili prostor v karpalnem kanalu in s tem sprožili težave. Vključuje tudi uporabo kladiva ali upogibanje, obremenjevanje zapestja ali dvigovanje roke za 60 sekund.

Za potrditev diagnoze se uporablja tudi EMG (elektromiografska preiskava). EMG spremlja električno aktivnost na živčno-mišični ravni, da se potrdi utesnjenost živca. Blokada živca je metoda, pri kateri se v območje vbrizga lokalni anestetik. Če nelagodje popusti, je diagnoza potrjena.

V diferencialni diagnozi se uporabljajo tudi rentgensko slikanje, ultrazvok, CT ali MRI. V primeru imunoloških težav pa se uporabi tudi odvzem krvi. Podobno velja v primeru hormonskih težav. Alternativno se lahko uporabi tudi kirurška revizija tega karpalnega kanala.

Diferencialna diagnostika je razlikovanje vzroka težav. Podobne težave lahko povzročijo druge bolezni, na primer nevrološke bolezni, bolezni kit, bolezni sklepov, težave z vratno hrbtenico. Možnih je celo več težav skupaj s sindromom karpalnega kanala.

Nasvet: Poseben članek v reviji o vratni hrbtenici.

Karpalni tunel je ožina, skozi katero potekajo živec in 9 kit. Skupaj so odgovorni za nadzor in izvajanje gibanja ter seveda za pomembno senzorično funkcijo roke in prstov. Na tem območju je malo prostora za nepravilnosti.

Vsaka nepravilnost bo povzročila težave, bodisi akutno, zaradi poškodbe ali kronično.

Čeprav so vzroki lahko različni, so simptomi običajno podobni. Običajno se najprej pojavijo simptomi, kot so mravljinčenje ponoči ali v mirovanju, mravljinčenje v roki in prstih. Pa tudi dnevne parestezije po naporu ali neustreznem položaju roke. Roka boli, zapestje, pa tudi prsti so togi.

Povezane so tudi motnje spanja. Vzrok so bolečine in parestezije med spanjem, zlasti zjutraj. Pomaga ogrevanje roke in zapestja.

Zmanjšata se zmožnost gibanja in spretnost prstov. Posledično pride do izgube moči in mišične mase. Doda se otekanje zapestja. Včasih je lahko prisoten občutek otekline, tudi brez njenega očitnega in potrjenega nastanka.

Roka, prsti in splošna koža se obarvajo, postanejo bledi in občutek hladnejši. Slabši oprijem, pogosto spuščanje predmetov iz rok in slabša občutljivost inervacijskega področja so vrhunec težave. Opozorilo je rešitev težave, ki običajno kaže na hudo poškodbo živčnih vlaken v poznih fazah sindroma karpalnega kanala.