Zdravljenje sifilisa: najprej antibiotiki in druga zdravila

Glavna metoda zdravljenja so antibiotiki, saj je sifilis bakterijska spolno prenosljiva nalezljiva bolezen. Najpogosteje se uporablja penicilin, na katerega bakterije še niso razvile odpornosti.

Antibiotike za sifilis vbrizgamo neposredno v mišico. Lahko jih dajemo tudi v zadnji tretji fazi, vendar je idealno, da začnemo čim prej. V prvi in drugi fazi antibiotike dajemo 2 tedna, v tretji fazi pa 3 tedne ali celo mesec dni.

Če je bolnik alergičen na penicilin, je alternativa eritromicin ali tetraciklin, ki se daje 30 dni. Če je prisotna vročina ali težave s srcem, je lahko indicirano tudi zdravljenje s kortikosteroidi. Alternativno se uporablja tudi pendepon za 3 tedne.

Zdravljen mora biti ne le oboleli, temveč tudi njegovi bližnji, s katerimi je prišel v stik. Obstaja namreč nevarnost, da se sifilis širi naprej.

V resnejših primerih, zlasti kadar je prizadetih več organov, se antibiotično zdravljenje izvaja skupaj z hospitalizacijo bolnika. V tem primeru gre za namestitev bolnika na infekcijski oddelek ob upoštevanju vseh režimskih ukrepov.

Vsi primeri sifilisa se ne zdravijo z hospitalizacijo. Če se zdravnik tako odloči, zadostuje ambulantno zdravljenje, tj. dajanje antibiotikov v ambulanti in opazovanje bolnikovega stanja.

Tudi po dajanju antibiotikov se opravljajo kontrolne krvne preiskave. V prvi polovici leta na vsaka dva meseca, v drugi polovici leta običajno na vsake tri mesece.

Spremlja se tudi stanje drugih organov.

Če se po dveh letih preverjanje prisotnosti bakterije izkaže za negativno, je mogoče nadaljevati s preverjanjem prebolevanja z rentgenskim slikanjem pljuč, rentgenskim slikanjem srca, ehokardiografijo aorte ter nevrološkimi, psihiatričnimi preiskavami in preiskavami cerebrospinalne tekočine.

Če se potrdi odsotnost bolezni, se oseba izbriše iz registra bolnikov in zdravljenje je bilo uspešno.

Če pa se bolezen ne zdravi, je smrt neizbežna, in sicer zaradi odpovedi več organov.