Septalna okvara prekatov

Napaka atrijskega septuma nastane, kadar se v embrionalnem razvoju med desnim in levim preddvorom srca septum primum in septum secundum ne razvijeta pravilno. To povzroči mešanje deoksigenirane krvi s kisikom. Manjše tovrstne napake morda ne povzročajo težav ali simptomov, večje pa se pokažejo z različnimi simptomi. Ta vrsta napake se najpogosteje odkrije v odrasli dobi, običajno pri osebah, starejših od 30 let. Včasih so takšne napake tudi del drugih bolezni, bodisi deformacij v obliki srčnih zaklopk ali različnih genetskih sindromov.

Defekt ventrikularne pregrade je lahko prirojen, lahko pa je tudi pridobljen. Gre za resnejšo težavo, ki se običajno pojavi v otroštvu. V otroštvu lahko nastane zaradi težav v materini nosečnosti, v odrasli dobi pa na primer kot posledica miokardnega infarkta. Pri tej napaki obstaja težnja, da se majhna razpoka spontano zapre. Ta napaka povzroča tudi levo-desni šant, običajno pa jo spremljajo težave s srčnim ritmom in dihanjem.

Ta srčna bolezen je na primer posledica prirojene srčne napake. pri otrocih jo na primer povzroči prekomerno pitje alkohola njihove matere med nosečnostjo. okvare so lahko tudi del drugih srčnih napak z nepravilnostmi v velikosti in obliki zaklopk itd. včasih bolezen spremljajo genetske napake, kot je Downov sindrom. v odrasli dobi lahko okvaro povzroči na primer miokardni infarkt ali vplivi okolja, kot so kajenje, alkoholizem ali debelost.

Defekt ventrikularnega septuma se morda ne bo pokazal, če gre le za zelo majhen defekt. Tudi do 30 odstotkov takšnih majhnih defektov v primeru ventriklov se običajno spontano zaceli, včasih za ceno nastanka insuficience aortne zaklopke. Najpogosteje pa se te srčne napake kažejo v dihalnem in srčno-žilnem sistemu. V primeru dihanja gre za težje dihanje ali celo kratek dih, zlasti ob večji telesni aktivnosti. Včasih se pojavi celo modrikastost kože.

Prihaja tudi do mešanja razkislinjene in oksigenirane krvi. Kri potuje po telesu ali v pljuča (odvisno od višine pritiska), kjer se dodatno oksigenira, kar povzroča pomanjkanje kisika v telesu. To se kaže v modrikavosti. Pojavljajo se tudi težave z nerednim srčnim ritmom, ki se imenuje srčna aritmija. Prekomerna je tudi utrujenost, otroci s to srčno napako pa običajno na splošno ne uspevajo, saj težko pridobivajo težo in se krepijo.

Bolezen je treba diagnosticirati s telesnim pregledom, pri katerem se iščejo srčna aritmija, težko dihanje ali drugi zunanji simptomi. Diagnosticira pa se tudi z meritvami in pregledom srca. Opravijo se ehokardiografija (ultrazvok srca), rentgenogram prsnih organov (za sliko pljuč in srca) in EKG. Izmeri se tudi nasičenost arterijske krvi s kisikom ali skupni pretok in velikost okvare. Del preiskave je lahko tudi slikanje z magnetno resonanco.

Nekatere manjše okvare atrijskega in ventrikularnega septuma so lahko asimptomatske, tj. brez simptomov. V nekaterih primerih so lahko simptomi zelo blagi. V primeru okvare srčne zaklopke se ta običajno pokaže pri majhnih otrocih ali v predšolski dobi, zlasti s srčno aritmijo in težavami z dihanjem. V odrasli dobi je lahko potek dolgo asimptomatski, nenadoma pa se lahko pojavi težava ali šant. Takrat je značilno dihanje ob naporu in katerakoli druga naporna telesna dejavnost.