Zdravljenje Scheuermannove bolezni: zdravila, fizioterapija

Pri zdravljenju je pomembna terapevtska disciplina otroka. Bistvena je podpora družinskega kroga. Zaradi neprijetnega estetskega vidika bolezni so zlasti dekleta pod večjim psihološkim pritiskom.

V akutni fazi imajo prednost režimski ukrepi, tj. omejevanje povečanega telesnega napora.

Po umiritvi akutne faze je pomembno ohranjati redno, vendar primerno telesno dejavnost.

Gibanje mora zagotoviti razvoj mišičnega ravnotežja in krepitev mišičnega korzeta trupa, hrbta in medenice ter s tem splošno mišično moč.

O primernih športnih dejavnostih se je dobro posvetovati z zdravnikom ali fizioterapevtom.

Dolgotrajno sedenje je neprimerno. Zato je treba otroku tudi v šoli omogočiti, da med poukom spreminja položaj.

Za otroke so prepovedane enostranske obremenitve, dvigovanje bremen in nezaželene vaje za moč, kot je vadba z utežmi.

Po drugi strani pa so primerne nekatere tehnike plavanja in vaje, kot so metoda McKenzie, Klappove vaje in druge tehnike terapevtske telesne vzgoje.

Fizioterapija je prva linija zdravljenja, pa tudi pri preprečevanju prihodnjih zapletov in bolečin v hrbtenici.

Primerne so lahko tudi nekatere metode fizikalne terapije, kot sta elektroterapija in termoterapija. V pomoč je lahko tudi masaža. Na splošno ima rehabilitacija tudi preventivni namen.

Kifoza do 40 stopinj ne zahteva posebnih terapevtskih metod.
Glavna stvar je fizična aktivnost.

Korzet pomaga zmanjšati napredovanje bolezni. Uporablja se pri kifozi nad 40 stopinj.

Nošenje ves dan in noč je za to starost omejujoče in obremenjujoče, tudi z estetskega vidika.

V prvih dneh je treba korzet nositi 23 ur. Ena ura je rezervirana za osebno higieno. Pozneje se čas nošenja korzeta skrajša.

Bolečino lajšamo s protibolečinskimi zdravili, tj. analgetiki. Uporabljajo se tudi zdravila iz drugih skupin zdravil, ki jih priporoči zdravnik.

Kirurško zdravljenje je redko potrebno. Poročajo, da je le pri 1 % obolelih za to boleznijo potrebna operacija.

Kirurški poseg se opravi pri kifozi, večji od 75°, in po neuspehu konservativnih metod. Uporabljajo se različne kirurške metode, in sicer posteriorni pristop in kombinirani pristop.