Rak na jetrih: zakaj se pojavi in kako se kaže? + Zdravljenje

Jetrni rak je resna bolezen, ki je običajno posledica druge dolgotrajne bolezni. Tako je tudi pri hepatocelularnem karcinomu, pred katerim se pojavi ciroza (poškodba vezivnega tkiva jeter).

Rak je splošen izraz za maligno vrsto raka.

Jetra

Je zelo pomemben neparni organ. Jetra imajo v telesu več nenadomestljivih vlog. Brez njih človek ne more živeti. Okvara delovanja jeter vpliva na celoten organizem in za njihovo delovanje ni nadomestnega mehanizma.

Pomembna so za predelavo hranilnih snovi, ki prihajajo iz hrane. Imajo tudi nenadomestljivo presnovno funkcijo in funkcijo razstrupljanja. Služijo kot rezervoar glikogena, beljakovin in tudi maščob. Med embrionalnim razvojem služijo za tvorbo krvi. Zelo pomembna funkcija je tudi proizvodnja in izločanje žolča (eksokrina funkcija). Žolč se uporablja pri prebavi maščob.

Tumor je...

Rakovi so resna skupina bolezni. Tumor kot tak je splošen izraz za celice, ki rastejo samostojno in jih telo ne nadzoruje kot normalne celice. Tumor se razvršča glede na več meril.

Tudi širši javnosti je znana delitev na benigne in maligne tumorje. Obstaja delitev glede na morfološke značilnosti (povečanje organa, izrastki) ali glede na tkivo, iz katerega rastejo. To je primer tumorja:

• mezenhimski - nastane iz tkiv, kot so krvne žile, kri, maščobne ali mišične celice
• epitelijski - iz katerega nastanejo tumorji pokrovnega in površinskega tkiva, pa tudi iz žleznega epitelija
• nevroektodermalna - iz nje izhajajo tumorji centralnega živčnega sistema, živcev, pa tudi iz melanocitov (ki jih najdemo v koži)
• embrionalni - npr. tumorji zarodnih celic, ki izhajajo iz matičnih celic

Tabela prikazuje delitev tumorjev na benigne in maligne

Kaj je rak jeter?

Rak jeter je maligni rak. primarni rak jeter izvira iz celic in tkiva jeter. sekundarni nastane zaradi metastaz iz drugih delov telesa, najpogosteje iz prebavnega sistema.

Primarni rak jeter je redkejši. Sekundarni rak je glavni vzrok raka jeter. Nastane zaradi metastaz (širjenja v jetra iz tumorjev v drugih delih telesa). Običajno se maligna bolezen širi v jetra iz trebuha. To poteka po krvni poti skozi veno (v. portae).

Tumorji jeter se pojavljajo predvsem v državah v razvoju, zlasti v Aziji ter zahodni in osrednji Afriki. V Evropi so redkejši. Pogosteje se pojavljajo pri moških kot pri ženskah (razmerje 4 : 1).

Pod raka jeter spada več malignih bolezni, med njimi npr:

• hepatocelularni karcinom (najpogostejši rak jeter).
• fibrolamelarni karcinom (najpogostejši zaradi ciroze jeter, ima razmeroma dobro prognozo)
• holangiokarcinom (prizadene žolčevode znotraj jeter, odkrijemo ga šele v pozni fazi, ko ga ni več mogoče operirati)
• hepatoblastom
• angiosarkom
• fibrosarkom
• metastaze v jetrih so najpogosteje posledica raka trebušne slinavke, črevesja ali želodca

Dejavniki tveganja, kot so ciroza ter virusna hepatitisa B in C, povečujejo tveganje za nastanek jetrnega raka.

Hepatocelularni karcinom

Ta bolezen je na 5. mestu med vsemi malignimi tumorji. Ocenjuje se, da zaradi nje vsako leto na svetu umre 1 milijon ljudi. Diagnosticirana je šele v napredovali fazi, in sicer v do 80 % primerov.

Hepatocelularni karcinom je sestavljen iz spremenjenih jetrnih celic. Rastejo v okolico. Njihovo obnašanje je invazivno. Zelo pogosto vraščajo v krvne žile, kar vodi v nadaljnje zaplete.

Pronicanje rakavih celic v krvne žile povzroči širjenje raka v druge dele jeter in metastaziranje raka v druge dele in organe telesa. Jetrni rak najpogosteje metastazira v pljuča in bezgavke. Redkeje pride do širjenja v kosti.

Pri hepatocelularnem karcinomu se za določitev stadija uporablja tako imenovana barcelonska klasifikacija HCC. Ta klasifikacija se označuje s kratico BCLC, kar pomeni Barcelona Clinic Liver Cancer.

Tabela prikazuje razvrstitev jetrnega raka po metodi BCLC

V večini primerov je rak jeter posledica druge dolgotrajne bolezni. Primarni tumorji so redkejši od sekundarnih tumorjev. To pomeni, da v večini primerov rak povzroči metastaziranje, tj. prenos drugega malignega obolenja v jetra.

Najpogostejši vzroki metastaz so tumorji v trebušni votlini, kot so rak trebušne slinavke, debelega črevesa, želodca in danke.

Pri moških metastaze izvirajo iz prostate, pri ženskah pa iz maternice in jajčnikov. Metastaze izvirajo tudi iz drugih delov telesa, kot so rak ledvic, pljuč ali dojk.

V primeru raka jeter visoke stopnje se rakave celice seveda prenesejo iz jeter v druge organe, najpogosteje v pljuča in bezgavke. Stopnje raka, za katere so značilne metastaze, so prikazane v spodnji tabeli.

Poleg metastaz k izbruhu bolezni prispeva tudi prisotnost druge dolgotrajne bolezni jeter. Ta bolezen je ciroza jeter ali infekcijski virusni hepatitis. To sta predvsem hepatitisa B in C.

Dejavniki tveganja, ki sodelujejo pri nastanku raka jeter, so naslednji:

• ciroza jeter (zaradi alkoholizma, poškodb zaradi drog, strupov in tudi virusov)
• hepatitisa B in C, napredovanje v raka po 10 do 30 letih
• prekomerna telesna teža in debelost
• nealkoholna zamaščenost jeter in nealkoholni steatohepatitis
• kronična vnetna črevesna bolezen (ulcerozni kolitis)
• parazitske bolezni (v Afriki in Aziji)
• alkoholizem, do 4-krat pogostejši ob prisotni cirozi
• kajenje
• uživanje tvegane hrane in slabe prehranjevalne navade
  • hrana z visoko vsebnostjo aflatoksina (glivični strup) in patulina (nastane pri gnitju sadja)
  • prekomerno uživanje živalskih maščob
  • pomanjkanje vlaknin
  • pomanjkanje mineralov in vitaminov
  • škodljive snovi pri predelavi hrane (nitrozamin, benzpirin), kot so kajenje, pečenje na žaru
  • visoka vsebnost gnojil
• dolgotrajna uporaba oralnih kontracepcijskih sredstev
• prekomerna uporaba steroidov
• hemokromatoza
• Wilsonova bolezen
• porfirokemikalije, kot so vinilklorid, hidrazin, trikloretilen
• z arzenom onesnažena voda

Pomembno je preprečevanje bolezni, ki vključuje predvsem odpravljanje ali vsaj omejevanje zgoraj navedenih dejavnikov tveganja. Pomembno vlogo imata tudi sprememba prehranjevalnih navad in prilagajanje telesne teže.

Za virusni hepatitis obstaja učinkovito cepljenje, kar pa ne velja več za hepatitis C. Če so prisotni dejavniki tveganja, je seveda pomembno redno spremljanje. Do 80 % primerov je diagnosticiranih šele v visoki fazi. Tudi tu se kaže pomen preventivnih pregledov.

Rak jeter se klinično pokaže šele v napredovalem stadiju, kar pomeni, da je lahko dolgo asimptomatski. To je tudi razlog za slabo prognozo (napoved zdravstvenega stanja osebe).

Najbolje je, če ga ujamemo v prvih dveh stopnjah.

Zgodnje odkrivanje raka na jetrih je lahko naključno in ga je mogoče ujeti na preventivnem pregledu pri splošnem zdravniku. Ta bolezen je tudi dober primer, da so redni preventivni pregledi nujni.

Simptomi bolezni se razlikujejo glede na primarni vzrok nastanka raka. Pri cirozi ima pomembno vlogo stopnja poškodovanosti jeter. Pridruženje karcinoma poslabša delovanje jeter in tako poudari težave cirotika.

Pri cirozi se ob poslabšanju delovanja jeter pojavijo simptomi, kot so npr:

• ikterus (zlatenica, rumena obarvanost kože in očesnih beločnic)
• ascites (otekanje trebuha)
• jetrna encefalopatija (oslabljeno delovanje možganov zaradi odpovedi jeter)
• krvavitev iz prebavil zaradi varic požiralnika

Pri drugih boleznih obstajajo težave, ki so značilne za primarno bolezen. Pri raku jeter so povezani tudi splošni simptomi in nespecifične težave. Ti vključujejo:

• utrujenost
• šibkost
• slabost, občutek slabosti
• povišana telesna temperatura (subfebrilna)
• nočno potenje
• srbenje kože
• izguba telesne teže
• pomanjkanje apetita, izguba apetita
• nelagodje v trebuhu
• občutek polnosti, napihnjenost, napihnjenost, napenjanje
• motena prebava
• bolečina pod desnim spodnjim delom noge (v desnem hipohondriju)

Drugi simptomi, ki se pojavijo pri dolgotrajni bolezni jeter in se poslabšajo zaradi povezave z rakom, so

• zlatenica, tj. ikterus (rumena koža in beločnice)
• portalna hipertenzija
• otekanje
  • spodnjih okončin
  • otekanje trebuha, tj. ascites, znan tudi kot voda v trebuhu, napihnjenost trebuha
  • in kasneje zgornjih okončin.
  • do anasarke (otekanje mehkih tkiv celotnega telesa)
• povečanje jeter, strokovno hepatomegalija
• občutek upora, tj. otrdelosti, pod desnim hipohondrijem (desni hipohondrij)
• povečanje vranice (splenomegalija)
• pajkaste žile (razširjene podkožne krvne žile, najbolje vidne na nosu)
• ginekomastija, ki je povečanje prsi pri moških
• moteno strjevanje krvi, krvavitve
• rdečica dlani (palmarni eritem)

Bolečina je opisana kot dolgočasna in dolgo trajajoča, celo vztrajna. Območje bolečine je večinoma pod desnim spodnjim delom trebuha. Izžareva lahko v zgornji del trebuha (epigastrij). Osebe s to boleznijo pogosto navajajo občutek nelagodja v trebuhu, tj. dvoumno bolečino.

Resen zaplet je nenadna trebušna epizoda (znana tudi kot akutni trebuh) s krvavitvijo v trebušno votlino. To stanje je življenjsko nevarno. V pozni fazi se širijo metastaze, ki pozneje povzročajo težave glede na prizadeti del.

Ta pozno nastala težava je zaplet pri diagnosticiranju in zdravljenju jetrnega raka. V najboljšem primeru je diagnoza postavljena naključno med preventivnim pregledom. Višje stopnje bolezni se kažejo s simptomi, opisanimi v anamnezi.

Opazujemo klinične znake in simptome ter opravimo fizične preglede. Te metode dopolnimo s slikovnimi preiskavami. Te vključujejo ultrazvok trebuha (USG), računalniško tomografijo in magnetno resonanco. Naknadno se lahko opravijo laboratorijske preiskave ravni AFP (alfa-fetoproteina).

AFP je beljakovina, ki jo običajno najdemo v višjih koncentracijah pri plodu. Med življenjem se njena raven zniža. Nato se uporablja kot označevalec za ugotavljanje nekaterih bolezni, vključno z virusnim hepatitisom, cirozo, hepatocelularnim karcinomom, teratokarcinomom jajčnikov in testisov ter drugimi.

Za diagnosticiranje raka se nato uporablja biopsija in histološki pregled odvzetega materiala. Na podlagi pregleda se nato določi stadij raka. Posledično se določita prognoza in načrtovanje ustreznega zdravljenja.

Osnovni problem raka so dejavniki tveganja. Ti so odgovorni za sprožitev nastanka rakavih celic. Najvišje stopnje seveda pripisujemo alkoholizmu, ki je povezan s cirozo jeter. Podobno je tudi z virusnima hepatitisoma B in C.

Sprožitev težav vpliva na splošno stanje jeter. Pri velikem obsegu ciroze se na primer poslabša delovanje jeter. Posledica tega je ikterus (rumena obarvanost očesnih beločnic in kože), ki mu sledi otekanje trebuha.

Pri jetrni encefalopatiji so v ospredju težave s centralnim živčnim sistemom. Tveganje predstavljajo krvavitve iz varic požiralnika. Pojavijo se tudi manjše in dolgotrajne krvavitve v prebavnem sistemu, splošna strjevanje krvi pa je zmanjšano.

Med nespecifičnimi težavami se lahko najprej pojavi utrujenost. Oseba trpi zaradi neješčnosti in izgube telesne teže, ne le zaradi zmanjšanega vnosa hrane. Pridruženi so slabost, nelagodje v trebuhu ali polnost trebuha.

V naslednji fazi se pojavijo bolečine v trebuhu, bolečine v desnem boku, zlasti v predelu pod desnim spodnjim delom prsnega koša. Lahko pride do sevanja v zgornjo sredino trebuha (pod prsnico). Pri pregledu se čutijo povečana jetra.

V pozni fazi se pojavi oteklina, najprej spodnjih okončin, trebuha (ascites). Slaba manifestacija je oteklina celotnega telesa (anasarca), ko tekočine prehajajo v mehka tkiva. Ti simptomi so enaki težavam pri cirozi, odpovedi delovanja, ne le kot posledica tumorja jeter.

Zato je pomembna diferencialna diagnoza. Prvotni vzrok težav z jetri je lahko posledica raka zunaj jeter. Vanje je metastaziral. pa tudi obratno. V pozni fazi hepatocelularni karcinom metastazira naprej v telo.

Pozno odkritje bolezni ima za posledico slabo prognozo in zapleteno zdravljenje. Bolezen je usodna. Vendar se lahko z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem bolnikovo življenje podaljša za več let.