Zdravljenje raka dojk: kirurško in onkološko

Zdravljenje raka dojk lahko razdelimo na kirurško zdravljenje, radioterapijo in kemoterapijo. Radikalna mastektomija vključuje odstranitev celotne dojke. Odstranitev dojke je že vrsto let prva izbira. Ta postopek vključuje odstranitev regionalnih bezgavk v pazduhi in prsnih mišic.

Danes ta oblika operacije ni prva izbira. Odstranimo le del dojke, v katerem je tumor. To imenujemo kvadrantna resekcija. Druga možnost je odstranitev prizadetega segmenta, tj. segmentna resekcija. Tumorektomija je izraz za odstranitev le samega tumorja z zaščitnim robom.

Ta delna oblika operacije je za ženske bolj sprejemljiva. Nenazadnje ne ustvarja toliko prostora za psihološke težave kot popolna mastektomija. Omejitev je velikost in okolica, ki jo tumor prizadene.

V preteklosti je bil limfedem pogost zaplet pri odstranitvi limfnega tkiva. Danes je zaradi varčne metode to le še v približno 10 % primerov. Limfedem ni boleč, kaže pa se z otekanjem zgornje okončine na strani operacije.

Radioterapija je način zdravljenja, ki se uporablja že vrsto let. Je nežna in učinkovita. Obsevajo se le prizadeta tkiva, okoliški zdravi del pa je prihranjen. Sevanje negativno vpliva predvsem na tumorske celice, ki se po učinku ionizirajočega sevanja ne morejo obnoviti.

Zdrava tkiva pa se obnavljajo.

Za radioterapijo se pogosto odločimo po operaciji. Njen namen je poškodovati preostale rakave celice, ki z operacijo niso bile odstranjene. S tem zaporedjem želimo zmanjšati tveganje za ponovitev bolezni. Zdravljenje traja približno 6 tednov.

Zaradi molekularnega napredka lahko raka dojk zdravimo tudi z inovativnim biološkim zdravljenjem - biološko terapijo.

Kemoterapija, tj. citostatsko zdravljenje, je namenjena zaustavitvi rasti raka. Posega v rast celic. To velja zlasti za tiste, za katere je značilna hitra rast, tj. predvsem rakave celice. Kemoterapija je lahko v obliki tablet, kapsul, pa tudi injekcij ali infuzij. Traja več mesecev.

Kemoterapija ima vlogo tudi pri metastaziranju tumorjev. Njen namen je preprečevanje le-tega. Za to obliko se odločamo tudi po operaciji dojk. Njena slabost je, da vpliva tudi na druge celice v človeškem telesu. Deluje predvsem na hitro rastoče tumorje, ima pa stranske in neželene učinke.

Znani so negativni učinki kemoterapije na:

• izpadanje las in telesa
• slabost in bruhanje
• pomanjkanje apetita
• vnetje sluznic
• kostni mozeg
• pogosteje okužbe
• krvavitev

Pri tumorjih, ki so odvisni od ženskih hormonov, se izvaja tudi hormonsko zdravljenje, in sicer v obliki blokatorjev estrogenov, antiestrogenov ali zdravil, ki zmanjšujejo njihovo tvorbo.

Dajo se tudi gestageni, ki zmanjšujejo raven estrogenov. pa tudi zdravila, ki preprečujejo nastajanje hormonov v jajčnikih. Odstranitev jajčnikov, ki so glavni proizvajalec estrogenov, se ne izvaja več.

Pomembna je rekonstrukcija dojk, tj. plastična kirurgija in uporaba silikonskih vsadkov. Po zdravljenju je potrebna tudi oskrba po zdravljenju. Ta vključuje ponavljajoče se preglede, rehabilitacijo in po potrebi psihoterapijo.

Nega po zdravljenju ima pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju ponovitve bolezni.