Rak dojk: zakaj se pojavi in kako se kaže? Samopregledovanje kot metoda preprečevanja

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in predstavlja približno 20-30 odstotkov vseh rakov.

Večinoma prizadene ženske,
redkeje pa moške.
Po podatkih je incidenčna stopnja pri moških 1:100.

Pojavnost malignega raka dojk po vsem svetu narašča. V preteklosti so bolezen najpogosteje diagnosticirali pri ženskah, starejših od 60 let, v zadnjih letih pa vse pogosteje prizadene tudi ženske med 25. in 45. letom starosti.

Zgodnja diagnoza in zgodnje zdravljenje neposredno vplivata na stopnjo umrljivosti. K temu pripomorejo presejanje, redni preventivni pregledi in samopregledovanje dojk.

Čeprav natančnega vzroka raka ne poznamo, poznamo nekatere dejavnike tveganja za njegov nastanek.

Pomembni so tudi opozorilni znaki, ki jih ne smemo zanemariti. Kaj mora ženska vedeti o bolezni, je predstavljeno v članku.

Pogosto vas zanima:
Zakaj vdre in koliko časa traja njegov razvoj?
Kako se kaže?
Kakšno je njegovo zdravljenje?
Kakšna je vloga samopregledovanja dojk pri preprečevanju?

Vsaka bulica v dojki ni tumor ali rak

Vsaka bulica v dojki ne pomeni raka.

Kljub temu je pomembno, da ste pozorni na grudice.

Tumor se ne ravna po telesnih pravilih in živi sam zase. Prizadene lahko katero koli celico v telesu. Natančen vzrok za njegov nastanek ni povsem znan.

Tumor je opredeljen kot razmnoževanje tkiva, ki je pretirano, neusklajeno z rastjo v okoliško in normalno tkivo.

Zanj so značilne značilnosti, kot so:

1. prekomerna rast
2. neusklajena rast
3. in rast, ki je neodvisna od okolja in organizma kot celote - avtonomna rast

Pri nastanku tumorjev sodelujejo motnje genetske informacije DNK, nastanek patoloških beljakovin, ki posledično motijo normalno obnašanje celic, in sicer njihovo delitev, pravilno diferenciacijo (razvrščanje funkcij, raznolikost) in smrt.

V tem tumorskem procesu so prisotne snovi, znane kot onkogeni.

Za rast patoloških celic in tkiv je značilno tudi zaviranje delovanja protitumorskih genov (protirakavih genov). Ti so odgovorni za uravnavanje normalne rasti in delitve celic. Njihova vloga je tudi preprečevanje napačne razmnožitve celic z nepravilno genetsko informacijo.

Na nastanek tumorja vplivajo različni notranji in zunanji dejavniki. Med notranje dejavnike spadajo genetska nagnjenost, hormonski vplivi in osebna odpornost, med zunanje pa kemikalije, fizikalni vplivi in virusi.

V spodnji tabeli so navedeni nekateri dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj raka

Tumor je lahko benigen (benigni) in maligen (maligni).

Benigni tumorji ne ogrožajo življenja, nekateri pa lahko predstavljajo povečano tveganje za nastanek raka. Benigni tumorji so na primer ciste. So otipljivi in omejeni ter lahko boleči. Druga vrsta so fibroadenomi in druga proliferativna stanja.

V dojki se v življenju dogajajo različne spremembe. Na primer raven hormonov niha zaradi estrogena in gestagenov. Te spremembe so namenjene pripravi prsne žleze na nosečnost in dojenje. Prsna žleza se poveča, dojka lahko postane boleča, in če ni oplojeno nobeno jajčece, se spremembe umirijo.

Med ciklusom se lahko v dojkah pojavijo tudi različni vozlički. Te imenujemo fibrocistične spremembe ali na primer fibrocistična mastopatija. Podobno se zgodi tudi pri jemanju hormonskih zdravil.

Rak dojk je

Rak dojke je maligna bolezen, ki najpogosteje nastane v lobulih mlečne žleze ali v njenem vodu. Najdemo tudi poimenovanja, kot so karcinom in situ ali invazivne oblike karcinomov.

Karcinom in situ ima lahko lobularno in duktalno obliko.

Lobularna oblika se nanaša na prizadetost same mlečne žleze, lobusa (lobus). dojko sestavlja približno 15-20 žlez, od katerih vsaka tvori ločen lobus. Izraz duktalni se uporablja, kadar je prizadet kanal žleze.

S tem poimenovanjem se lahko srečamo pri raku dojke:

• Pri duktalnem karcinomu in situ, ki prizadene vod žlez, gre za zgodnjo fazo bolezni.
• lobularni karcinom, ki prizadene mlečno žlezo in predstavlja približno 10 %, običajno metastazira v jajčnike ali možganske ovojnice.
• duktalni karcinom, ki je najpogostejša oblika, približno 75 %, in tvori MTS v kosti, pljuča in jetra
• vnetni karcinom je agresiven in redkejši, pojavlja se v 1-3 % primerov
• Pagetov karcinom, ki prizadene bradavico
• tubularni karcinom je redek, približno 1 %
• mucinozni karcinom je prav tako redek, približno 2 %
• medularni karcinom, v približno 6 %

Natančen vzrok za nastanek tumorja ni znan. enako velja za raka dojk. domnevajo, da je vzrok za nastanek raka dojk mutacija genov BRCA1 in BRCA2, zaradi katere se celice nenadzorovano razmnožujejo in razvijejo v raka.

Pri razvoju raka dojk so navedeni nekateri dejavniki tveganja, kot so npr:

Prisotnost enega ali več dejavnikov tveganja ni jasen sprožilec bolezni.

Zato je nujno redno spremljanje dojk. Zgodnje odkrivanje in diagnoza sta zagotovilo za uspešno zdravljenje. Pomembni so presejanje, redni preventivni pregledi in seveda samopregledovanje dojk.

Preventivne preglede krije zdravstveno zavarovanje.

Če ženska ne obiskuje ginekologa, jo mora na pregled napotiti splošni zdravnik. Pregledovanje dojk se začne z 18. letom starosti. Do 40. leta starosti se izvaja tudi ultrazvočni pregled. Pri ženskah po 40. letu se vsaki dve leti opravi tudi mamografija.

Samopregledovanje dojk mora vsaka ženska od 18. leta starosti opravljati vsaj enkrat na mesec.

Simptomi pri raku dojk so različni. Nekatere vrste in zgodnji stadiji raka dojk nimajo očitnih simptomov.

Odkrijemo jih naključno med ginekološkim pregledom. In to je glavni namen preprečevanja in presejanja.

Benigne (nemaligne) izrastke je mogoče otipati kot dobro izražene bulice, ki lahko bolijo. Po drugi strani pa maligni proces morda sploh ne boli.

Napredovanje bolezni je lahko počasno ali nenadno, odvisno predvsem od vrste.

Bulice in otrdelost ali povečanje dojk se pojavijo tudi zaradi menstrualnega ciklusa, in sicer zaradi sprememb v ravni hormonov.

Pomembno je, da opazite te opozorilne znake, kot so npr:

• Upornost, tj. otrdelost, grudica v dojki
  • do 75 % grudic v dojkah je otipljivih in nebolečih.
• umikanje kože
• umikanje bradavic
• grudica, upornost v pazduhi in nad ključnico
  • povečanje bezgavk v predelu dojk, na prsni steni
• izcedek, tj. rjavkast ali krvav izcedek iz bradavic
• vnetje dojk
• rdečica kože dojke
• ekcem na bradavici
• nagubana koža dojk, pomarančna koža
• spremembe v barvi kože dojk in bradavic
• sprememba občutljivosti bradavic
• bolečine v dojkah se pojavijo pri približno 5 %dojk
• povečanje ene dojke, vendar le v 1 % primerov
• krčenje ene dojke
• sprememba oblike prsi
• splošni simptomi (utrujenost, šibkost, hujšanje), simptomi, povezani s prisotnostjo oddaljenih metastaz

Stadij raka dojk

Navedene so različne vrste klasifikacije glede na klinični stadij in patološki stadij bolezni. Določene so nekatere značilnosti. Ocenjujejo se velikost tumorja, prizadetost bezgavk in prisotnost metastaz.

Izguba telesne teže in bolečine v kosteh so znak poznega stadija bolezni in metastaz. Metastaze iz drugih rakov v dojko niso tako pogoste. Pogostejše pa so tumorske metastaze iz raka dojke v druge dele telesa.

Rak dojke metastazira v:

• možgane in možganske ovojnice
• pljuča
• jetra
• jajčnikih
• kosti
• bezgavke

Diagnostika poteka predvsem v obliki presejalnih in preventivnih pregledov. Zelo pomembno je tudi samopregledovanje dojk. Ženske in dekleta naj si vsaj enkrat na mesec otipajo dojke.

Pomembni so redni pregledi pri ginekologu. Ginekolog pregleda tudi mlečne žleze. Do 40. leta starosti se krije tudi ultrazvok. Po 40. letu se krije mamografija vsaki dve leti. Če ženska opazi opozorilne znake, je potreben pregled pri specialistu.

Klinični pregled vključuje osebno, družinsko in ginekološko anamnezo. Nato se dojke pregledajo s pogledom in otipom. S otipom se pregleda tudi področje pazduh.

Odvzame se biološki material, tj. krvne preiskave, onkološki markerji, hormonski receptorji, HR (ER in PR) in HER/2. Vzorec tkiva se odvzame s punkcijo (biopsijo), nato pa se opravi histološki pregled vzorca.

Posebno skupino predstavljajo slikovne metode. Mamografija je ena od glavnih preiskav, sledijo ultrazvok, CT, MRI, PET in duktografija. Mamografija naj bi bila najbolj zanesljiva metoda za diagnosticiranje bolezni v zgodnji fazi.

Z mamografijo je mogoče odkriti tudi majhne tvorbe, velike le 5 mm. Z njo je mogoče diagnosticirati do 90 % predrakavih tvorb in stanj. V preteklosti so se pojavili pomisleki glede velikega odmerka ionizirajočega sevanja pri tej preiskavi. Ti pomisleki so zdaj neutemeljeni.

Mamografija je posebna rentgenska preiskava. Prvo osnovno preiskavo je priporočljivo opraviti po 40. letu starosti, redne preglede pa po 49. letu starosti.

Poleg mamografije je treba ženske po 18. letu starosti pregledovati vsaj enkrat letno.

Potek bolezni ni enakomeren.

Nekatere vrste tumorjev rastejo počasi več let brez simptomov in jih odkrijemo naključno med preiskavo.

Po drugi strani pa lahko druga vrsta tumorja hitro raste in se prav tako hitro razširi na druge dele telesa. Takšno agresivno obnašanje pomeni tudi kratko pričakovano življenjsko dobo obolele osebe.

Zakaj rak nastane, ni jasno.

Domneva se, da je več dejavnikov tveganja v medsebojnem vplivu. Vendar to še ne zagotavlja, da se bo pojavil. Če pa odkrijete enega od zgoraj omenjenih opozorilnih znakov, je potreben pregled. Zgodnja diagnoza ima zelo pomembno vlogo pri zdravljenju in poznejši dobri prognozi.

Ne pozabite, da vam lahko zgodnje odkrivanje težave reši življenje. Pri tumorjih, ki so manjši od 1 cm, obstaja 90-odstotna možnost ozdravitve.

Verjetnost za nastanek raka dojk narašča s starostjo. Večje tveganje za nastanek bolezni imajo ženske po 40. letu starosti. Vendar to ne izključuje razvoja bolezni po 20. letu starosti. V Evropi in Severni Ameriki je to najpogostejši rak pri ženskah.

Ne pozabite na samopregledovanje dojk

Ženske in dekleta, starejše od 18 let, bi si morale enkrat mesečno redno samopregledovati dojke. Najboljši čas je po koncu menstruacije. V obdobju po menopavzi naj bo to na isti dan v mesecu. Samopregledovanje je pomemben del zgodnjega odkrivanja težav.

Postopek samopregledovanja:

1. Sleci zgornji del telesa
2. stojte pred ogledalom
   • primerjajte dojke - ena je lahko nekoliko večja od druge, kar je normalno
   • barvo kože
   • barvo bradavic in areol
   • nagubana koža?
   • Oranžna koža?
   • vdrta koža?
   • umaknjene bradavice?
   • izbočena koža?
   • ekcem na koži, bradavici, obročku?
   • vnetje dojk?
3. dvigovanje rok nad glavo
4. prsi morajo slediti temu gibanju zgornjih okončin
5. sta bradavici na isti višini?
6. če ležite na boku
   • otipavanje dojk s krožnimi gibi
   • otipavanje s trebušnimi stranmi prstov
   • desna roka - leva dojka in obratno
   • otipavanje področja med dojko in roko
7. sede ali stoje
   • z eno roko pod dojko
   • dvignite jo navzgor
   • druga roka otipava
   • nežno stisnite bradavico, pazite na rjav ali krvav izcedek
8. otipajte pazduho
   • limfne vozle lahko otipate tudi v običajnih okoliščinah
   • so mehke in gibljive, kar je normalno stanje.
   • pri prekomerni telesni teži in debelosti jih običajno ni mogoče otipati, ker so zasidrane v večji plasti maščobe

o spremembi ali odstopanju glede na prejšnji pregled se je treba posvetovati z zdravnikom. Vsaka bulica ne pomeni raka. lahko pa vam reši zdravje in življenje. ne pozabite, da sta zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje ključ do uspeha.