Zdravljenje preležanin: zdravila, antibiotiki in lokalni tretmaji

Ob sumu na dekubitusno poškodbo je treba hitro uvesti ukrepe, s katerimi se odpravi povečan pritisk na zadevno področje. Pomagalo bo redno nameščanje, predvsem pa pripomočki proti subluksaciji, postelja z možnostjo nameščanja in, če je mogoče, mobilizacija bolnika.

Pomembna sta tudi ustrezna postelja in posteljnina. Pri nameščanju, rokovanju z osebo je pomembna tudi pravilna tehnika pri dvigovanju. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost nastanka razjed zaradi trenja ali strižnega pritiska.

Pomoči v boju proti preležaninam vključujejo:

• penaste blazinice (valjčki, krogi)
• blazine proti razpadu, ki so lahko napolnjene z zrakom ali drugimi materiali
• zračno ležišče s kompresorjem
• blazina, rjuha, odeja iz flisa, ki zagotavljajo zračnost in odvajanje vlage
• blazinica iz sintetične volne
• blazine, ki so lahko tudi zračne, pa tudi želatinaste, z granulami
• trapez

Za kožo sta pomembni ustrezna higiena in čistoča. posebno tveganje predstavlja inkontinenca urina in blata. urin in blato sta agresivna do kože in pospešujeta razvoj dekubitusov. koža ne sme biti premočena, vendar tudi ne presuha. treba jo je obdelovati in masirati.

Zdravljenje je osredotočeno na celjenje ran. Faza celjenja je sestavljena iz treh delov, in sicer

1. faza čiščenja (eksudacije), ko je lahko prisotna nekrotična prevleka, prevleka je belo-siva ali zelenkasto-rjava in ima vonj
2. faza granulacije, v kateri je podlaga temno rdeča, razjeda pa se zapolni z granulacijskim tkivom
3. faza epitelizacije, ko z robov defekta raste nov epitelij in prekriva granulacijsko tkivo

Pri zdravljenju je zelo pomembna tudi ustrezna prehrana človeka. Dekubitus je lahko posledica pomanjkanja beljakovin. Zato dodajamo beljakovine, pa tudi vitamine in minerale. Najpomembnejša sta vitamin C in cink.

Kaj pomaga proti dekubitusu?

Farmakološko zdravljenje v obliki antibiotikov se uporablja, kadar obstajajo dokazi o mikrobni okužbi rane z bakterijami in njihovi občutljivosti na ustrezne antibiotike. Uporabljajo se celotni antibiotiki.

Pomembno je seveda tudi lokalno zdravljenje. Uporabljajo se raztopine za izpiranje (fiziološka raztopina, jod, Ringerjeva raztopina, raztopina permanganata). Agresivne raztopine niso primerne, saj lahko poškodujejo kožo in proces celjenja rane.

Oskrbo rane je treba izvajati skrbno in v skladu z načeli asepse (varovanje pred okužbo rane). Po izpiranju in razkuževanju rane se uporabijo različni pripravki, ki zagotavljajo celjenje rane. Primeri so lokalni antiseptiki, različne obloge in folije.

Pripravkov za zdravljenje dekubitusnih ran je veliko. O njihovi ustreznosti ter pravi vrsti in kombinaciji se je najbolje posvetovati z zdravnikom, na primer s kirurgom. Kirurško zdravljenje (odstranitev nekrotičnega tkiva) je potrebno v primeru stopenj 3 in 4. Primeri so antiseptične obloge, neadherentne obloge, povoji in aktivno oglje, hidrogel, hidrokoloid, srebrna obloga, penasta obloga, film, silikonska mrežica, alginatne obloge.

Pravočasno in ustrezno zdravljenje je zagotovilo za uspeh v boju proti dekubitusu. Najboljši način je seveda oceniti tveganje in preprečiti njegov nastanek. Med zdravljenjem ocenimo bolnikovo splošno stanje (Nortonova lestvica). Pomemben je pravilen režim oskrbe rane (ne vsak dan, določi ga specialist), pa tudi rehabilitacija.