Preležanine: zakaj nastanejo preležanine, kako se pokažejo in zacelijo?

Preležanine (strokovno dekubitusi) so poškodbe kože in podkožnega tkiva. Dekubitusi nastanejo zaradi kombinacije dejavnikov tveganja. Med njimi so zlasti kronični pritiski na površino telesa, kožo in podkožne površine kosti. Ta področja so v večini primerov najbolj obremenjena s težo telesa.

Najpogosteje prizadeta področja so:

• glavo
• vratna hrbtenica, zadnje, 7. vretence
• lopatice
• komolci
• ledveni del hrbtenice, križni del
• zadnjica
• pete (heels)
• v bočnem položaju, zlasti kolki in trohanter, noga, rama, zapestje, teme, glava
• v ležečem položaju tudi kolena, prsti na nogah, dlani, obteženi del glave
• v sedečem položaju, pod koleni, pete

Dekubitusne razjede so omejena območja poškodb kože ali v hujših primerih podkožnega tkiva. Večina nastane z manjšo plastjo podkožnega maščevja. Maščoba deluje zaščitno, na primer kot blažilnik ali celo izolator toplote. Ta poškodba (bolezen) nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti v nekaj dneh. V neustreznih razmerah pa nastane tudi hitro v nekaj urah.

Najpogosteje vas zanima:
Zakaj nastanejo preležanine in kako dolgo trajajo?
Kako se pojavijo in kako so videti?
Kaj pomaga proti njim in kako jih zdravimo?

V literaturi obstajajo različne opredelitve, ki imajo enotno razlago. Dekubitus je kronična rana, ki nastane zaradi motenj v mikrocirkulaciji (drobno prekrvavitev). Posledica je neustrezna prekrvavitev, oksigenacija in oskrba s hranili.

Zaradi pomanjkljive oskrbe s krvjo (ishemije) pride do poškodbe tkiva, tj. kože, podkožja in mišic. Nastane razjeda (znana tudi kot ulceracija) in v najhujših primerih odmrtje tkiva (nekroza). Vzrok za nastanek preležanin so tako zunanji kot notranji dejavniki.

Dejstva o dekubitusnih razjedah:
70 % vseh razjed zaradi pritiska je pri ljudeh, starejših od 70 let
60 % razjed zaradi pritiska se pojavi v prvih dveh tednih
17 % bolnikov v dolgotrajni oskrbi ima razjedo zaradi pritiska
34 % razjed zaradi pritiska se pojavi v križnem predelu
26 % razjed zaradi pritiska se pojavi na peti

Preležanine, zlasti tiste v višji stopnji, predstavljajo tveganje za zaplete. rana je vstopna točka za okužbe - bakterije. ta zaplet poslabša proces celjenja rane, pa tudi splošno stanje osebe. nevarna je sepsa (zastrupitev krvi). njena posledica je smrt.

Drugi zapleti vključujejo krvavitve, nastanek cist, pa tudi ponovitev (vrnitev razjede po zacelitvi) in kronične razjede zaradi pritiska. Zato morata biti zgodnje zdravljenje in preprečevanje razjed zaradi pritiska pri nemobilnih in ogroženih bolnikih prva prednostna naloga pri njihovi negi, oskrbi in oskrbi na domu.

Dekubitusne razjede nastanejo kot kombinacija zunanjih in notranjih dejavnikov, zlasti pri ogroženih osebah, vključno s tistimi, ki imajo delne ali popolne težave z gibanjem, tako pri ležanju kot pri dolgotrajnem sedenju, na primer v invalidskem vozičku.

Pritisk, trenje ali strižne sile so izvor preležanin. Te sile delujejo na mestu, kjer teža telesa najbolj pritiska na kožo in podkožno tkivo. Najbolj ogrožena so tista področja, kjer je najmanj podkožne maščobe. Pritisk na ta tkiva poveča pritisk na kosti.

Tako je na primer v ležečem položaju v križnem predelu (križnica) in v predelu pete. Ko ležite na boku, so to deli telesa, kot so teme glave, rama, komolec, ledvena kost, koleno, pa tudi stopalo. Pri sedenju so to križni predel, predel pod koleni (če pritiska stol ali voziček) ali pete.

Mehanizem nastanka preležanin bi lahko povzeli po stopnjah, in sicer:

1. pritisk
2. omejitev mikrocirkulacije ali pretoka krvi
3. pomanjkanje kisika
4. poškodba tkiva
5. nekroza tkiva
6. okužba

Pritisk se nanaša na delovanje več sil. Pritisk je navpično delujoča sila in je posledica gravitacije. Koža, podkožno tkivo in mišice so stisnjeni med blazinico in kostjo. Nastane motnja krvnega pretoka, posledično poškodba tkiva in dekubitus.

Strižna sila se pojavi na primer v polsedečem položaju, ko oseba zdrsne ali jo potegne višje. Nasprotno delovanje kože in spodnjih struktur lahko pri ponavljajoči se in dolgotrajni izpostavljenosti povzroči moteno mikrocirkulacijo krvi in limfe (sokov). To poškoduje majhne krvne in limfne žile.

Tretji primer mehanizma je trenje. Pri ponavljajočem se trenju pride do poškodb na površini kože. Če se silam trenja pridruži še povečana vlaga, je zelo verjetno, da bodo nastale preležanine. Najbolj ogroženi so ljudje z inkontinenco (spontanim odvajanjem) urina in blata. Pri ležečih bolnikih so zato neprimerna tudi oblačila brez zraka, ki zadržujejo vlago.

Zunanji in notranji dejavniki tveganja, navedeni v spodnji preglednici

Napredovanje preležanine je običajno vidno navzven. Prisotna je pordela koža. Če pa dekubitus nastane zaradi strižnega mehanizma, je dolgo časa neviden. Razlog je v tem, da se najprej poškodujejo globlje strukture in nastane globoka rana, razjeda.

V tabeli so navedene stopnje razjede zaradi pritiska

V nekaterih delih literature je omenjenih 5 stopenj. V 4. stopnji je opisana prizadetost fascije (ovojnice) mišic, oteklina in vnetje. V 5. stopnji pa nastopi nekroza, uničenje tkiva v globino, ki lahko zajame kosti in sklepe.

Seveda sam dekubitus ni le lokalna težava. Napredne stopnje vplivajo na celotno telo. Poslabšajo osnovno bolezen. Deluje tudi obratno - dolgotrajna bolezen negativno vpliva na razvoj in celjenje preležanin.

Okužba poškodovane kože in globljih struktur je resen zaplet. To poslabša celjenje preležanine, pa tudi splošno stanje osebe. Nevarna je sepsa, katere huda oblika ogroža življenje. Posledično je preležanina vir izgube beljakovin. Zmanjšana raven beljakovin otežuje celjenje in poslabša podhranjenost.

Zapleti dekubitusa vključujejo:

• ekcem, ki nastane zaradi okužbe kože zaradi bakterij.
• širjenje okužbe z bakterijami v kri, kar povzroči poškodbe srca in možganov, vnetje sklepov
• celulitis, površinsko ali globoko vnetje okolice
• sepsa kot posledica vnetja dekubitusne razjede in okolice
• osteomielitis kot posledica preležanin četrte stopnje
• bolečina, obvladovanje bolečine pred obravnavo, pred rehabilitacijo, pred oskrbo rane

Celulitis v tem primeru pomeni vnetje podkožnega tkiva, ne pa estetski problem žensk.

Zdravnik ali zdravstveni delavec (medicinska sestra, patronažna medicinska sestra) lahko s pogledom na zunanje znake prepozna sum na dekubitus. Pri strižnem mehanizmu je lahko zunanja površinska manifestacija pozna, zato se pričakuje večji obseg v globljih plasteh.

Stanje kože na površini in klinične manifestacije ali bolečina so v pomoč pri določanju stopnje razjede zaradi pritiska. Pri razjedah zaradi pritiska tretje in četrte stopnje je treba določiti tudi prisotnost okužbe. Opravi se bris za mikrobiološko preiskavo in občutljivost na antibiotike. Najpogosteje gre za prisotnost različnih bakterij.

Dopolnilna preiskava je določitev CRP, s katero se potrdi širjenje okužbe. Alternativno se opravi preiskava telesne temperature. Med pomembnimi laboratorijskimi preiskavami je tudi določitev plazemskih beljakovin (albumina).

Naknadno se lahko opravi pregled krvnih žil z dupleksno sonografijo. Dobra pomoč je tudi fotografiranje dekubitusne razjede. To je v pomoč pri zdravljenju. Fotografije pomagajo pri primerjavi stanja poškodbe ali celjenja.

Pri ogroženih bolnikih je mogoče oceniti tveganje za nastanek razjede zaradi pritiska. To se opravi na podlagi Nortonove lestvice. Ocena se opravi tako, da se seštejejo posamezne točke. Če je rezultat manjši od 25 točk, je oseba ogrožena za nastanek razjede zaradi pritiska. Manj kot je točk, večje je tveganje za nastanek razjede zaradi pritiska.

Tabela prikazuje Nortonovo lestvico za oceno tveganja za razjedo zaradi pritiska

Dekubiti nastanejo kot posledica dolgotrajnega pritiska. Zaradi ugodnih razmer pa lahko do interakcije dejavnikov tveganja pride že v nekaj urah. Večina dekubitov nastane že v prvih dveh tednih. Na primer, ko pride do imobilizacije osebe.

Pri imobilnih bolnikih je to posledica nezadostne ali neustrezne oskrbe, torej posledica zanemarjenega nameščanja. To se ne dogaja le v bolnišničnem okolju, v zdravstveni negi, ampak tudi v domačem krogu.

Najprej se pojavi omejena rdečina kože, ki pa ni poškodovana. Pri ljudeh s temno kožo je lahko prisotna bledica. Pridružena je lahko lokalna oteklina. Nato v drugi fazi nastane mehur ali površinska poškodba kože.

Resnejša je 3. stopnja. ob njenem pojavu je poškodovana globlja plast. vendar prizadene le fascijo. v 4. stopnji je poškodovana globoka plast. vidne so mišice, kite. poškodovane so lahko tudi kosti ali sklepi.

Glede na vrsto preležanine lahko pride do zapletov. Primer je celulitis, ki je vnetje globokih podkožnih plasti okoli preležanine. To je posledično tveganje za širjenje bakterij po telesu.

Te lahko s krvjo pridejo v srce, možgane ali sklepe. Huda bolezen, ki se lahko konča s smrtjo, je sepsa. Drugi splošni simptomi so lahko povišana telesna temperatura, bolečina (tudi kot bolečina celega telesa). Če dekubitus prizadene kost, je njegova posledica osteomielitis, ki je vnetna bolezen kosti.