Možnosti zdravljenja golše - spremljanje, zdravila, jod in operacija
Zdravljenje golše je odvisno od vzroka povečanja žleze. Določitev oblike zdravljenja je odvisna tudi od stopnje samega povečanja, kliničnih znakov, anamneze in zdravstvenih zapletov bolnika.
Potrebna je strokovna diagnoza in določitev načina zdravljenja pri endokrinologu.
Konzervativno zdravljenje in nadaljnje spremljanje
Konzervativno zdravljenje temelji na rednem ambulantnem spremljanju ščitnice. Spremljanje brez predpisovanja zdravljenja je indicirano, če je golša neopazna in ščitnica deluje fiziološko.
Konservativno zdravljenje vključuje spremembo življenjskega sloga in uvedbo dietnih ukrepov. V primeru golše, ki nastane zaradi pomanjkanja joda, je indicirano dopolnjevanje pomanjkanja tega minerala.
Farmakološko zdravljenje
Vrsta farmakološkega zdravljenja je spet odvisna od vzroka golše. Je najpogostejša oblika zdravljenja motenj ščitnice.
Pri hipotirozi se večinoma uporabljajo sintetični nadomestki ščitničnih hormonov, ki hkrati odpravljajo klinične simptome. Pogosto lahko zmanjšajo žlezo na prvotno velikost.
Nasprotno pa so pri hipertirozi indicirana zdravila, ki povečajo proizvodnjo ščitničnih hormonov. Zdravila za ščitnico upočasnijo ali popolnoma blokirajo povečano proizvodnjo ščitničnih hormonov.
Pri vnetnem procesu ščitnice so indicirani predvsem kortikosteroidi (protivnetni učinek).
Zdravljenje z radioaktivnim jodom
V redkem primeru ponavljajoče se golše, pri kateri operacija ni mogoča, se odločimo za zdravljenje z radioaktivnim jodom. Radioaktivni jod se absorbira v kri, ki ga nato prenese v ščitnico.
Radioaktivni jod postopoma uniči žlezo, ščitnica pa se skrči in preneha proizvajati prevelike količine ščitničnih hormonov. Zdravljenje s seboj prinaša zaplete, kot sta popolno uničenje delovanja žleze in njena hipofunkcija.
Kirurško zdravljenje
Za kirurški poseg se odločimo predvsem pri preveliki golši, ki pritiska na okoliške strukture in povzroča s tem povezane zdravstvene zaplete.
Za kirurško zdravljenje se odločimo tudi v primeru neučinkovitega farmakološkega zdravljenja, prisotnosti vozličev, ki spreminjajo delovanje žleze, in tudi v primeru domneve o raku žleze.
To lahko vključuje odstranitev celotne ščitnice (strumektomija) ali odstranitev enega lobusa ali dela tkiva žleze.