Posttrombotični sindrom: kaj je, zakaj se pojavi in kako se kaže?

Posttrombotični sindrom se pojavi kot zaplet globoke venske tromboze, ki je resno stanje, ki znatno zmanjša kakovost življenja prizadete osebe.

Potek in zdravljenje sta lahko zapletena. Zato je najbolje, da to stanje preprečimo.

Poročali so, da se pri 20-50 % ljudi posttrombotični sindrom razvije v enem do dveh letih po venski trombozi.

Flebotromboza = globoka venska tromboza.

Skratka...

Tromboza globokih ven je proces nastajanja krvnih strdkov v globokem venskem sistemu. To stanje je tvegano z vidika razvoja embolizacije.

Tromboza = neželeno nastajanje krvnih strdkov. embolizacija = nastanek ohlapnega krvnega strdka v krvni žilici.

Sprašujete, kaj je globoki venski sistem?

Kot del srčno-žilnega in limfnega sistema imajo krvne žile pomembno vlogo pri distribuciji krvi in limfe po človeškem telesu.

Poznamo dve vrsti krvnih žil, in sicer:

• arterije
• vene

Arterije prenašajo kri, ki je bogata s kisikom (je oksigenirana).

Vene so napolnjene s krvjo, ki je razkislinjena in vsebuje ogljikov dioksid.

Vendar ta trditev ni točna, ker...

Arterije so krvne žile, ki odvajajo kri od srca.

Vene so žile, ki odvajajo kri v srce.

Primer:

Pljučna arterija je arterija, vendar prenaša deoksigenirano kri. Izhaja iz desnega prekata srca in prenaša kri v pljuča. V pljučih se kri nasiči s kisikom.

Štiri pljučne vene pa prenašajo kisikovo kri. 4 pljučne vene prenašajo kisikovo kri iz pljuč v levi preddvor srca. Od tam gre v levi prekat. Od tam se odvaja v aorto.

Poleg tega, da se krvne žile razvrščajo glede na nasičenost krvi s plini, se razlikujejo tudi na druge načine.

Na primer sestava žilne stene. Na splošno imajo arterije v žilni steni plast mišic.

Prav tako je krvni tlak v arterijah in venah različen. Zato se ob poškodbi arterije kri izlije, ob poškodbi vene pa kri samo izteče.

Toda...

Nasprotni primer je poškodba krčne žile na spodnji okončini. Kri brizgne iz nje, ker jo potiska v smeri toka.

Žile spodnjih okončin vsebujejo zaklopke. Tako kot zaklopke v srcu je njihova naloga usmerjati pretok krvi.

Venske zaklopke preprečujejo povratni tok krvi v spodnjih okončinah proti sili gravitacije.

Gravitacija potiska kri navzdol. Zaklopke preprečujejo povratni tok.

Pri pretoku krvi v spodnjih okončinah je pomembna tudi mišična črpalka, ki pomaga pri vračanju krvi iz spodnjih okončin.

Poznamo globoke in površinske vene.

Globoke vene so večje krvne žile ob arterijah, kar je pomembno pri pretoku krvi v venah. Mišice arterij se krčijo in sproščajo. Pomagajo pri vračanju krvi iz nog v telo.

Površinske vene so manjše in bogato razvejane. V njih se zbira kri z obrobja telesa. Nato se stekajo v sistem globokih ven.

Poškodbe žil in njihovih zaklopk lahko privedejo do resnega stanja, ki ogroža zdravje in življenje osebe. To je pljučna embolija.

Drug zaplet globoke venske tromboze je...

posttrombotični sindrom.

Želite izvedeti več o posttrombotičnem sindromu? Kako je opredeljen, kako se kaže, kako napreduje? Ali kaj o njegovem preprečevanju in zdravljenju? Preberite več...

Kaj je posttrombotični sindrom?

Posttrombotični sindrom se nanaša na sklop težav, ki se pojavijo kot zaplet globoke venske tromboze.

V razvoj bolezni so vključeni naslednji dejavniki:

1. zožitev (stenoza) žil zaradi tromboze
2. poškodba venskih zaklopk
3. zvišanje krvnega tlaka v venah

Te tri komponente povzročijo moteno hemodinamiko (pretok krvi) v venah spodnjih okončin. Posledica so druge zdravstvene težave.

Gre za kronično bolezen, ki nastane kot pozen zaplet venske tromboze. Imenuje se tudi postflebitični sindrom.

Sindrom vključuje bolezenske spremembe v občutku:

• vztrajno omejevanje venskega pretoka
  • obstrukcija
• nastajanje kolateral (nastanek žilnih "obvodov")
• poškodbe žilnih zaklopk
  • kasnejša insuficienca (pomanjkanje funkcije)
• kopičenje krvi pod ravnjo poškodbe
• s pridruženo vensko hipertenzijo
• razvoj edema
• spremembe na koži, kot so različne pigmentacije do nastanka razjed

Ta bolezenski proces se lahko razvije v kronično vensko popuščanje, ki ga spremljajo številne druge težave in zapleti.

Vzrok posttrombotičnega sindroma je vnetna poškodba z disfunkcijo venske zaklopke.

Kot je navedeno, so vpletene tri glavne komponente, in sicer:

1. zožitev vene zaradi prisotnosti krvnega strdka ali ostanka vnetnega procesa
2. poškodba venskih zaklopk, ki je posledica vnetnega procesa
3. to povzroči zastoj krvi v spodnjih okončinah
   • kopičenje krvi ponovno predstavlja tveganje za nastanek tromba

Slabša hemodinamika je posledično povezana s povečanim krvnim tlakom v venah.

Pojavijo se otekline in spremembe na koži, kar ima za posledico številne patološke spremembe. Primeri vključujejo poškodbe malih površinskih ven in prisotnost podkožnih krvavitev.

+

Temu procesu sledi popolna vnetna reakcija (ne okužba), ki se kaže od bolečine do kožnih sprememb.

Skratka:

Poškodovane so žilne zaklopke, kar vodi v insuficienco in oslabljeno delovanje. Zaklopke se ne zaprejo popolnoma, kar povzroči refluks. Stagnacija in refluks krvi skupaj vodita v kopičenje krvi v spodnjih okončinah.

Poškodba zaklopk, ki sodelujejo pri pravilnem pretoku krvi + nastanek krvnega strdka + začetno vnetje + omejitev pretoka krvi (spodbuja trombozo) + povečanje krvnega tlaka v veni + poškodba malih žil To vodi do značilnih simptomov ...

Dejavniki tveganja za globoko vensko trombozo so opisani v posebnem poglavju o sami bolezni.

Na primer imobilizacija nad 72 ur, dolga potovanja, sedeč način življenja in neaktivnost, dehidracija, hormonske spremembe in uporaba hormonske kontracepcije, kajenje ter genetska nagnjenost + drugi.

Dejavniki tveganja, ki so najbolj vključeni v razvoj posttrombotičnega sindroma, so:

1. starost nad 65 let
2. tromboza proksimalne globoke vene
   • tromboza v kolenu in nad njim
3. ponavljajoča se sekundarna globoka venska tromboza iste okončine
4. vztrajni simptomi globoke venske tromboze več kot en mesec po postavitvi diagnoze
5. debelost in velika prekomerna telesna teža
6. slabo in neustrezno zdravljenje globoke venske tromboze v prvih treh mesecih zdravljenja
   • neustrezno antikoagulacijsko zdravljenje

Tabela prikazuje porazdelitev dejavnikov tveganja glede na resnost

Odstotki so podani kot razmerje med: osebo s prisotnim dejavnikom tveganja in osebo brez prisotnega dejavnika tveganja.

Navedeno je:

Ponavljajoča se flebotromboza iste okončine poveča tveganje za posttrombotični sindrom.

Pravilo velja tudi v obratni smeri.

Oseba s posttrombotičnim sindromom ima povečano tveganje za trombozo globokih ven. In to povečuje tveganje za trombozo in embolijo.

Simptomi posttrombotičnega sindroma so posledica motene hemodinamike, ki se odraža v moteni mikrocirkulaciji.

Težava je sestavljena iz motenega odtekanja krvi iz spodnjih okončin in motene prekrvavitve v najmanjših perifernih žilah podkožja.

Poškodovane žile popokajo, pojavi se podkožna krvavitev.

Poleg tega se poveča prepustnost malih kapilar. To povzroči pronicanje krvnih beljakovin in drugih sestavin krvi v podkožno tkivo.

To povzroči objektivne spremembe na koži.

Tipične manifestacije posttrombotičnega sindroma vključujejo:

• bolečine v spodnjih okončinah
  • na območju poškodbe in tromboze
• neprijetni občutki na mestu prizadetosti
  • srbenje
  • pekoč
  • mravljinčenje
• krči na območju
• občutek težkih nog
• težave se poslabšajo
  • dolgotrajno sedenje
  • dolgotrajno stanje brez menjave položaja
    • po drugi strani pa se simptomi umirijo, ko ležite
• otekanje okončine - edem
• krčne žile spodnjih okončin - varice
  • povečanje površinskih ven - sekundarne krčne žile
• spremembe na koži
  • rdečica kože
  • trofične spremembe
  • hiperpigmentacija - posledica odlaganja krvnih sestavin v podkožju
  • manjše krvavitve v podkožno tkivo, ki se kažejo z rdečimi do vijoličastimi pikami
  • nastanek razjede - golenje razjede

Motnja se lahko najprej nespecifično kaže z utrujenostjo, občutkom teže in težkimi nogami. Pojavi se lahko tudi napetost v okončini.

Pridružijo se lahko mišični krči in celo bolečine, kar je sprva odvisno od položaja okončine.

Te se poslabšajo, če sedite ali dlje časa stojite, ne da bi spremenili položaj. Če okončino dvignete v višji položaj, se simptomi ublažijo.

Pojavlja se tudi sezonska odvisnost, ki se poslabša predvsem poleti.

Pri ženskah so na primer hormonske ravni odvisne tudi od menstrualnega cikla.

Otekanje okončine ocenimo objektivno. Je enostransko, na strani prizadete okončine.

Opozorilo: Pri ljudeh, ki imajo pridružene bolezni srca ali ledvic, je lahko prisotna oteklina obeh okončin. Tromboza pa poudari oteklino ene okončine.

Kožne spremembe napredujejo od rdečine do povečane pigmentacije kože (hiperpigmentacija). Vnetje kože, ekcem in druge trofične spremembe z leti napredujejo do razjede goleni.

Razjeda (ulcus cruris)

Razjeda na goleni je poškodba kože, ki lahko sega različno globoko, tudi v podkožje.

Gre za kronično rano, katere zdravljenje in celjenje je zapleteno.

V večini primerov nastane zaradi poškodbe žilja, npr. po flebotrombozi. Drugi vzrok je kronično vensko popuščanje.

Pri posttrombotičnem sindromu je značilno, da te manifestacije spremlja okvara kože (njena poškodba):

• globok defekt
• obsežna poškodba kože
• krožna oblika
• z nepravilnimi robovi
• prisotnost eksudacije - vnetnega izliva in mokrenja rane
• prevleka na dnu razjede
• pridružena oteklina okončine

Pri premalo zdravljenih ali nezdravljenih ljudeh se golenska razjeda razvije do 60 % primerov v dveh letih.

Pri diagnozi sta pomembna klinični pregled in anamneza. V anamnezi je pomembna prisotnost globoke venske tromboze.

Spodbudi jo predvsem imobilizacija okončine po nesreči ali splošna okvara gibljivosti pri različnih boleznih.

Poiskati je treba tudi genetsko pogojene motnje hemokoagulacije, s povečano pozornostjo pri hormonskih spremembah, hkrati pa tudi pri uporabi hormonskih kontracepcijskih sredstev in kajenju.

Anamnezi se dodajo subjektivne težave, ki jih opiše prizadeta oseba sama.

Zdravnik nato oceni stanje spodnje okončine, kože ter prisotnost oteklin in drugih objektivnih sprememb.

Simptomi globoke venske tromboze in posttrombotičnega sindroma so podobni. Po postavitvi diagnoze globoke venske tromboze in iskanju posttrombotičnega sindroma mora preteči približno 3- do 6-mesečni presledek s spremljajočim vztrajanjem značilnih simptomov.

Družinska anamneza (pojav v družini) podpira diagnozo.

Ena najpomembnejših metod pa je dupleksna sonografija. Ocenjuje se splošno stanje žil spodnjih okončin in pretok krvi ter išče refluks.

Druge metode vključujejo merjenje venskega tlaka, ki ga opravimo na invaziven način med kanilacijo, ter kontrastno rentgensko slikanje (flebografija), flebografijo s CT in magnetno resonanco.

Posttrombotični sindrom je kronični zaplet globoke venske tromboze in lahko v prvih dveh letih prizadene do 50 % ljudi po globoki vinski trombozi.

Tveganje za njegov nastanek se poveča pri trombozi globoke vene v višjih predelih kolena in navzgor. Manjše tveganje se pojavi pri trombozi v teletih.

Simptomi so v prvih trenutkih običajno nespecifični - od vse večje utrujenosti, občutka težkih nog do napetosti v spodnjih okončinah.

Simptomi so prisotni enostransko in se poslabšajo pri daljšem sedenju ali stanju v enem položaju. Nasprotno se ublažijo z dvigom okončine in ležanjem.

Sčasoma se pridružijo bolečine v okončini, neprijetni krči.

Znak kopičenja krvi v okončini je oteklina, ki je opazna po povečanju obsega okončine.

Z leti se pojavijo tudi spremembe na koži. Sprva je koža rdečkasta, sledijo pege (hiperpigmentacija) in razširitev krvnih žil.

Najhujši kožni zaplet pri posttrombotičnem sindromu je golenska razjeda. To kožno okvaro je zapleteno zdraviti in tudi zdravljenje traja dolgo.

Zato je zelo pomembno, da preprečimo samo globoko vensko trombozo, ki preprečuje tudi posttrombotični sindrom.