Kako zdravimo parodontalno bolezen? Zdravila, ustne vode in kirurški posegi?

Popolno zdravljenje v višji fazi običajno ni več mogoče. Možno je le odložiti potrebno izgubo zob. Najpogosteje je pomembno, da se ob zgodnjem odkrivanju parodontalne bolezni čim bolj zmanjša nadaljnje širjenje vnetja in okužbe.

Tako se za izpiranje dajejo grgranje. Najpomembnejše pa je strokovno, pa tudi domače redno odstranjevanje zobnih oblog in zobnega kamna. Pri hujših stanjih se dajejo tudi antibiotiki ali antimikotiki.

To je odvisno predvsem od tega, kakšna vrsta okužbe je nastala na prizadetem območju. To pa se določi na podlagi pregleda kulture. Poleg tega je treba navadno zobno pasto zamenjati s specializirano za to bolezen.

Pomembno je tudi preprečiti, da bi se okužba razširila na druge dele zob in dlesni ter sčasoma povzročila izgubo celotnega zoba. Uporabljajo se tudi posebne kreme in ustne vode, tudi na prizadetem območju.

Pomembno je redno umivanje zob, tudi z medzobnimi ščetkami, da se odpravi nevarnost nadaljnje okužbe. V primeru resnih okužb je možno tudi kirurško zdravljenje z odstranitvijo prizadetih vnetih vrečk. Pozneje je možno tudi nadomestiti izgubljeno kost in izgubljene zobe v okviru protetičnega zdravljenja.

Nekatere kirurške metode:

• gingivektomija, pri kateri se odstrani del prizadete sluznice.
• gingivoplastika, pri kateri poškodovano sluznico nadomestimo s prenosom z drugega mesta in jo rekonstruiramo.
• operacija z lopaticami, ki vključuje prestavitev večjih loput sluznice
• presaditev sluznice, pri kateri se v primeru velikih okvar vstavi nadomestek poškodovane sluznice
• zdravljenje zlomov je postopek, pri katerem se odkrijejo deli korenine ali se del korenine odstrani
• osteoplastika, če je potrebna nadomestitev kosti

Zdravljenje vključuje tudi izobraževanje, da bi osebo motivirali za spremembo higienskih navad. V tem primeru lahko pomaga zobni higienik. Zobni higienik očisti zobne obloge z ultrazvokom ali drugimi mehanskimi metodami.

Mehanskemu odstranjevanju sledi zdravljenje s kemičnimi izdelki. Za kemično izpiranje se na primer uporablja klorheksidin, vendar le za kratek čas. Učinkoviti so tudi geli, namenjeni masaži dlesni, ter posebne zobne paste in ustne vode, omenjene zgoraj.