Parodontalna bolezen: zakaj se pojavi + Kako preprečiti nihanje zob in jih okrepiti?

Bolezen običajno pogosteje prizadene ženske kot moške in je dolgotrajna bolezen, ki se lahko razvije v več letih. Vzroki so lahko različni, od prirojenih anomalij čeljusti do globoke zobne gnilobe ali zobnih oblog.

Bistvo bolezni je razvoj vnetja in okužbe v dlesni ter posledično prekinitev tečajnega aparata zoba. Okoli prizadetega območja se razvije parodontalno deblo. Postopoma pride do uničenja tečajnega aparata, izgube okoliške kosti in izpostavitve zobnih vratov.

Če se zob ne zdravi, se lahko v različni meri ziblje in celo spontano izpade iz zoba. Včasih se na prizadetem območju pojavi celo gnojitev. Vendar pa degenerira celoten viseči aparat zoba.

Bolezen je zelo pogosto zanemarjena, kar ima za posledico napredovanje in težje zdravljenje. Čim prej se začne zdravljenje, tem boljši so obeti. Za to kronično boleznijo visečega sistema trpi velik delež prebivalstva. Vse se začne z okužbo ustne votline, običajno v mladosti.

Pojavi se lahko tudi pri ljudeh, ki redno izvajajo dobro ustno higieno. Zato je pomembno, da opazujemo vse simptome in zlasti začetno krvavitev dlesni pri čiščenju ust. Vendar ni nujno, da se krvavitev pojavi samo pri čiščenju zob, ampak tudi pri prehranjevanju, zlasti pri uživanju trde hrane.

Kaj je zobozdravstveni pripomoček?

Suspendni zobni aparat (periodont) je del, ki obdaja zob. Njegova naloga je fiksirati zob, da se ne ziblje in ne pade iz položaja. Poleg te vloge ima še eno pomembno lastnost. Preprečuje prodiranje umazanije in bakterij v globlje dele.

Periodont je sestavljen iz več delov. Okoli zoba se nahajajo:

• Dlesen (znana tudi kot gingiva), ki je svetlo rožnate barve in ima dva dela.
  • prosta dlesen, ki se nahaja približno 2 mm nad cementom in robom sklenine ter tvori obod okoli zoba
  • pritrjena dlesen, ki se staplja s kostjo in se prosto pretaka v ustno sluznico
• zobni cement, ki se nahaja na površini zobne korenine, nanj pa so pritrjeni parodontalni ligamenti
• alveolarna kost je pravzaprav kostna posteljica zoba in je del čeljusti
• zobovje (znano tudi kot periodont) vsebuje veliko število vlaken (parodontalni ligamenti, Sharpeyjeva vlakna), ki se nahajajo med alveolarno kostjo in zobno korenino
• dlesenski sulkus je vdolbina med dlesnijo in površino zoba

Parodontitis

Ta kronična bolezen je vnetne narave, njen glavni vzrok pa je bakterijska okužba. Bakterije se naselijo in razmnožujejo v zobnih oblogah, ki se nabirajo na zobeh. Te bakterije proizvajajo kisline in druge škodljive snovi, ki slabšajo kakovost sklenine in dražijo dlesni.

Bakterije v zobnih oblogah so vzrok za nastanek zobne gnilobe in tudi vnetja dlesni. Seveda negativno vplivajo na celoten obesni aparat. Negativni učinek sprva ne povzroča težav. Kasneje pa povzroči občutljivost, bolečine in tudi nihanje zob.

Parodontitis lahko prizadene le okolico enega zoba. Obstaja pa nevarnost, da se razširi na okolico ostalih. Bolezen lahko prizadene tudi celotno zobovje. Nepravilne in nezadostne higienske navade so tako pogost vzrok za širjenje parodontitisa na zdrave zobe in splošno poslabšanje poteka.

Bolezen običajno nastane zaradi prisotnosti zobnih oblog (potem ko so mineralizirane v zobni kamen), v katerih so prisotne bakterije, ki povzročajo vnetje v ustni votlini. Vnetje se začne na liniji dlesni in se širi globlje v druge dele zobnega obesnega aparata - cement, vezivna vlakna, kost.

Postopoma pride do njihovega uničenja ali celo razpadanja. V ustih se to kaže z izpostavljanjem zobnih vratov, nastankom parodontalnih mehurčkov in nihanjem zob. Včasih so lahko v ozadju razvoja te bolezni uporaba nekaterih vrst zdravil, genetika, druge sistemske bolezni, kot je sladkorna bolezen, ali presnovne motnje, na primer kalcij.

Glavni in najpogostejši vzrok parodontalne bolezni

Ta bolezen je seveda predvsem posledica neustrezne ali nezadostne ustne higiene. Zaradi tega se na zobni sklenini, dlesnih in v predelu dlesnične brazde nabirajo zobne obloge, znane tudi kot plak.

Spodnja tabela prikazuje, kaj so zobne obloge, zobni kamen in zobni karies

Zobne obloge so gojišče bakterij, ki se naselijo in razmnožujejo. te bakterije se hranijo predvsem z enostavnimi sladkorji. proizvajajo kisline in druge škodljive snovi, ki razjedajo zobno sklenino in dražijo dlesni. posledično pride do vnetja.

Neustrezna higiena, pa tudi neustrezna tehnika higiene, je vzrok za različne težave, od zobne gnilobe do parodontalne bolezni. Zato je pomembno, da je zobozdravstvena nega redna in seveda pravilno izvajana.

Drugi dejavniki tveganja za nastanek parodontalne bolezni

Za razvoj te bolezni sta odgovorna predvsem slaba higiena in kopičenje zobnih oblog. Vendar pa to ni edini vzrok. V nekaterih primerih se lahko pojavi tudi ob dobri ustni negi. Druga možnost je, da nastane kot kombinacija več dejavnikov.

Dejavniki tveganja, ki so lahko v ozadju razvoja parodontitisa:

• neustrezna in slaba ustna higiena
• povečana nagnjenost k nastajanju zobnega kamna
• zanemarjanje zobozdravstvenih pregledov
• starejša starost
• podhranjenost
• odstopanja v položaju zob
• atrofične spremembe, kot je periodontitis generalisata
• hiperplastične spremembe dlesni ali epulis
• motnje žvečenja
• nepravilno izdelane in slabo prilegajoče se krone, zobne proteze
• travmatični učinki
• genetski dejavniki
• sladkorna bolezen
• hormonski vplivi
• presnovne motnje
• motnje imunosti
• hematološke motnje (levkemija, nevtropenija)
• virusne okužbe, na primer HIV, aids
• Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis
• nekatera zdravila (inhalacijski kortikosteroidi, hormonska terapija, ciklosporin)
• slabe prehranjevalne navade in neustrezna prehrana, večinoma mehka hrana z veliko enostavnih sladkorjev
• kajenje
• alkohol, prekomerno uživanje
• nezdravljen zobni kamen in zobna gniloba
• stres
• dednost, ki ni neposreden dejavnik, je pa del drugih dednih sindromov

Parodentoza se začne dokaj neopazno in pogosto asimptomatsko. Prvi simptomi so rahlo otekle dlesni, ki začnejo krvaveti, sprva le ob draženju s ščetkanjem, pozneje pa tudi ob hrani. Krvavijo zlasti, kadar oseba v ustni votlini žveči tršo hrano.

Zaradi motenj v zobnem sistemu nastanejo parodontalni kariesi, ki so patološki. Odkrijemo jih lahko med rutinskim pregledom pri zobozdravniku. Pogosto ljudi s to zobno boleznijo pestijo tudi zoboboli ali povečana občutljivost na mraz ali vročino.

V napredovali fazi bolezni je mogoče opaziti celo nihanje zob ali iztekanje gnoja iz dlesni, kar je jasen znak širjenja okužbe in vnetja neposredno v visečem aparatu zoba. Če zdravljenje ni izvedeno čim prej, se končna faza kaže z izgubo zob iz ležišča zaradi popolnega uničenja vseh sestavin visečega aparata.

Tabela prikazuje razdelitev parodontitisa na stopnje

Že po opažanju prvih simptomov je treba obiskati zobozdravstveno kliniko, kjer se lahko z rutinskim pregledom pokaže sum na parodontalno bolezen. Za potrditev je mogoče opraviti na primer rentgensko slikanje zob, ki pokaže stanje dlesni in kosti ter morebitne nastajajoče okužbe ali vnetne procese.

Če zobozdravnik že med pregledom s parodontalno sondo opazi parodontalne grebene, je to jasen znak motnje dlesni in okolice zoba ter tudi samega visečega aparata zoba. Če je diagnoza potrjena, je zdravljenje potrebno čim prej.

Preventivni pregledi in redna zobna higiena so pomembni iz več razlogov. Zobozdravnik, pa tudi strokovnjak za zobno higieno, lahko določi in izmeri količino zobnih oblog. To se oceni z indeksom Pll (Plaque index), in sicer od 0 do 3.

Naknadno je mogoče določiti tudi indeks PBI (Papilla Bleeding Index), ki je metoda za oceno krvavenja dlesni. Njegov razpon je od 0 do 4. Vrednost 0 pomeni nekrvavitev, 1 pomeni krvavitev, 2 pomeni zobni kamen, 3 izpostavlja mehurčke do 6 mm, 4 pa mehurčke nad 6 mm.

Pri anamnezi ocenimo tudi bolečino in nihanje zoba. Gibanje zoba je razdeljeno na tri stopnje. V prvi stopnji je prisotno nihanje zoba v vodoravni ravnini do 1 mm, v drugi gibljivost do 3 mm, v najhujši, tretji stopnji, pa se zob premika tako v vodoravni kot v navpični smeri.

Pri kliničnem pregledu je lahko po sondiranju prisotna krvavitev. Nato se diagnosticirajo parodontalni trni, ki so globoki več kot 3,5 mm. Naprednejša stopnja se kaže s kolebanjem in premikanjem zoba.

Pri diagnozi si nato pomagamo z genetskim testom, ki lahko razkrije dovzetnost za bolezen. Drugi je bakterijski test.

Parodontitis lahko pri vsakem poteka različno. V večini primerov pa gre za kronično (počasno) napredovanje bolezni. Druga vrsta je akutna okužba in agresivna tekoča oblika. Ta v zelo kratkem času poruši in uniči viseči aparat zoba.

Zmotno je prepričanje, da bolezen prizadene le starejše. Pojavi se lahko že v otroštvu, najpogostejša pa je v starosti 30-40 let. To velja zlasti za akutno obliko, kot je hitro napredujoči parodontitis.

Bolezen se začne z okužbo, ki erodira sklenino ali okoliško dlesni zobnega tkiva. Postopoma začne prodirati skozi parodontalna debla neposredno v dlesni in pritrdilni aparat zoba. Včasih parodontitis nastane tudi zaradi drugih vnetij ali zobnih oblog.

V vsakem primeru pa njegov razvoj traja dlje časa. Prvi vidni simptom je manjša krvavitev pri ščetkanju zob, pozneje tudi pri jedi. Če bolezni ne zdravimo, se zobni aparat uniči in zob se odlušči od ležišča.

Skupina teh bolezni je pozneje dejavnik tveganja za razvoj drugih zapletov. Poveča celo tveganje za poslabšanje obstoječe bolezni. Kot je to na primer pri sladkorni bolezni. Med težavami, ki jih lahko izzove med svojim potekom, so

• povečano tveganje za srčni infarkt in druge bolezni srca (endokarditis)
• žilne težave, kot so ateroskleroza, visok krvni tlak
• trombotična stanja
• poslabšanje sladkorne bolezni
• bolezni ledvic
• pogoste okužbe zgornjih dihalnih poti, sinusov
• bolečine v sklepih
• pa tudi na primer bolezni oči, možganov, jeter
• poveča tveganje za prezgodnji porod in nizko porodno težo pri nosečnicah

Preprečevanje parodontitisa je ključ do uspeha

Preventiva je pomembna pri preprečevanju pojava bolezni. Preventiva je pomembna tudi pri preprečevanju ponovitve (vrnitve težave). Zdravljenje prve težave ne zagotavlja, da se bolezen ne bo ponovila. Prej naj bi služila kot opozorilo in motivacija za izboljšanje oskrbe.

Glavni preventivni ukrepi vključujejo preventivni pregled pri zobozdravniku, ki ga je treba opraviti enkrat letno. V nekaterih člankih je navedeno, da je bolje, če se opravi dvakrat letno.

Druga možnost je uporaba storitev strokovnjakov za zobozdravstveno varstvo (zobnih higienikov). Ni res, da zobno higieno potrebujejo le ljudje, ki ne znajo skrbeti za svoje zobe. Seveda je pomembna tudi pravilna tehnika ščetkanja.

Prav tako ne drži, da bolj ko je zobna ščetka trda, bolje je. Nasprotno, zobne obloge niso trde. Za njihovo čiščenje zadostujejo mehke ščetine zobne ščetke. Priporočljiva je uporaba medzobnih ščetk in ustrezne zobne paste.

Preventiva na kratko:

• Ščetkanje zob dvakrat na dan, pravilna tehnika
• pazite, da ne ščetkate zob po jedi ali pitju agresivnih tekočin, pred ščetkanjem počakajte vsaj 15-20 minut
• ščetkanje zob pri majhnih otrocih od prvega zoba dalje
• ustrezna vrsta zobne ščetke (npr. zobna ščetka z mehkimi ščetinami)
• čiščenje medzobnih prostorov, na primer z medzobnim kompletom
• redna menjava zobne ščetke na dva meseca
• ne pozabite očistiti jezika
• primerna zobna pasta
• če si po jedi ne morete umiti zob, si lahko pomagate z žvečilnim gumijem
• masaža dlesni
• podpora odpornosti in prehranski dodatki
• preventivni pregledi vsaj enkrat na leto
• nega pri zobnem higieniku
• zgodnje zdravljenje morebitnih težav, ki se pojavijo
• sprememba prehrane, surova zelenjava in sadje, ne le mehka hrana
• omejevanje kajenja in alkohola