Zdravljenje Parkinsonove bolezni: zdravila, rehabilitacija in kirurgija

Zdravljenje je sestavljeno iz nadomeščanja manjkajočega dopamina in nadomeščanja neravnovesja nevrotransmiterjev.

Parkinsonove bolezni žal ne moremo ozdraviti. Z ustreznim zdravljenjem pa lahko dolgoročno zatremo simptome.

Vsako kronično zdravljenje poleg lajšanja simptomov prinaša tudi neželene učinke in zaplete. Cilj je doseči ravnovesje med koristmi zdravljenja in zapleti ter tako izboljšati kakovost bolnikovega življenja.

Levodopa

Levodopa je glavno zdravilo pri zdravljenju Parkinsonove bolezni.

Pomanjkanja dopamina ni mogoče nadomestiti z neposrednim dajanjem "gotovega" dopamina. Ta ne prehaja dobro čez krvno-možgansko pregrado in bi se ga veliko porabilo na poti skozi prebavila.

Levodopa je prekurzor dopamina, ki zelo dobro prehaja krvno-možgansko pregrado v možgane. Dostavlja se skupaj s karbidopo. Karbidopa je snov, ki blokira razvrednotenje te molekule.

Na voljo je tudi v obliki gela, imenovanega Duodopa. Ta gel se injicira neposredno v bolnikovo tanko črevo. Ta oblika zdravljenja se uporablja pri bolnikih, ki se odzivajo na zdravljenje z levodopo, vendar imajo hude neželene učinke.

Dopaminu podobne snovi

Aktivne snovi, podobne dopaminu, se uporabljajo pri zdravljenju neželenih učinkov v monoterapiji ali v kombinaciji z levodopo.

Pripravkov, kot sta pergolid in bromokriptin, danes zaradi hudih neželenih učinkov ne uporabljamo več. Namesto njih dajemo pramipeksol ali ropinirol.

COMT

Uporabljajo se tudi zdravila, ki blokirajo razgradnjo levodope v neučinkovite delce. Okrajšava njihovega imena je COMT. Povečujejo in podaljšujejo učinek levodope, zato se dajejo v kombinaciji z njo.

Prva izbira te skupine zdravil je entakapon. Njegova prednost je, da nima stranskih učinkov v CNS in ga zato lahko dajemo tudi ogroženim bolnikom.

Podobno zdravilo je tolkapon. Deluje dlje, vendar je lahko toksičen za jetra. Visoki odmerki niso priporočljivi, zlasti pri bolnikih z visokim tveganjem.

NMDA

Zdravila iz skupine NMDA predstavlja amantadin, ki je bil prvotno razvit za zdravljenje gripe. Izboljša gibljivost in ublaži togost (rigidnost), vendar nima tako pozitivnega učinka na tremor.

V obliki za intravensko dajanje se uporablja za zdravljenje akinetične krize.

Blokatorji MAO-B

Monoaminooksidaza (MAO-B) je glavni dejavnik pri reakcijah oksidativnega stresa, ki poškodujejo živčne celice pri Parkinsonovi bolezni. Njeno blokiranje ščiti nevrone pred tem toksičnim učinkom, npr. z novim zdravilom rasagilinom.

Nevrokirurško zdravljenje

Pri zdravljenju Parkinsonove bolezni se uporabljajo metode nevromodulacije, med katerimi se najpogosteje uporablja globoka možganska stimulacija.

Pri tej tehniki se elektroda vstavi globoko v možgane, v ustrezno možgansko jedro. Tam ostane dlje časa in oddaja nizkonapetostne oscilacije.

Z dvostransko stimulacijo subtalamičnega jedra se zmanjša bolnikovo kronično jemanje zdravil. S tem se zmanjšajo tudi neželeni učinki zdravil, kot je diskinezija polja, ki je nehoteno gibanje okončin.