Kaj je artroza sklepov, kateri so vzroki, simptomi in stopnje? Kako jo ustaviti?

Osteoartritis, znan tudi kot osteoartroza, je najpogostejša bolezen, ki prizadene sklepe. Je tudi najpogostejši vzrok, zaradi katerega mora oseba poiskati strokovno pomoč.

V svetu za to boleznijo trpi 3,6 % prebivalstva. Pri starosti 65 let in več so spremembe prisotne pri do 60 % rentgenskih preiskav. Bolezen enako prizadene moške in ženske.

Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je osteoartritis četrti najpogostejši vzrok invalidnosti pri ženskah in osmi najpogostejši vzrok pri moških.

Osteoartritis naj bi bil posledica staranja in degeneracije zaradi obrabe sklepa.

Vendar ta trditev ni točna, saj je v razvoj bolezni vključenih več dejavnikov, kot so genetski, presnovni in biokemični vidiki, ki povzročijo vnetni proces ter številne okvare sklepa in okoliških struktur.

Kaj je hrustanec?

Hrustanec je vezivno tkivo. Je čvrst, vendar prožen. Sestavljen je iz celic, imenovanih hondrociti. Hondrociti nato proizvajajo sestavine zunajcelične snovi. Hrustanec je obdan s perichondrijem, ki je tanka vezivno tkivna ovojnica.

V perichondriju so krvne žile, ki prenašajo hranilne snovi. Sam hrustanec nima krvnih žil.

Notranja struktura hrustanca je razporejena v hondrone. Hondron je sestavljen iz hondrocitov. Okoli hondrocitov so medcelična snov in drobna vlakna, ki mu dajejo trdnost.

Hrustanec je celični, hialinski, elastični ali vezivni. V sklepih je zastopan hialinski tip. Tu služi kot amortizer in blažilec udarcev ter tako zagotavlja trdnost in prožnost sklepa. Površina hrustanca je spolzka, kar pozitivno vpliva pri trenju.

Osteoartritis = poškodba hrustanca

Za osteoartritis so značilne poškodbe hrustanca, zmanjšanje njegove kakovosti in njegovo zoženje. Poškodbe v obliki erozije segajo od površine do globljih struktur.

Ta proces erozije povzroči začetek procesov nastajanja novih tvorb in tudi remodeliranja (spremembe oblike) perifernega dela kosti.

Posledično so prizadete tudi sklepne površine in kost v predelu pod hrustancem. Poleg tega so prizadete tudi vezi, celotna sklepna kapsula in okoliška muskulatura. Na koncu te spremembe privedejo do poškodbe sklepa.

Poškodbe pri osteoartritisu vplivajo na:

• sklepni hrustanec
  • ki se razrahlja
  • njegov premer se zoži
  • na njegovi površini nastanejo razpoke
• kost
  • nastanek osteofitov (izrastkov)
  • na območju pod hrustancem (subhondralni del) se pojavi subhondralna skleroza
• sklepna kapsula
• mišice
• vezi
• sklepna razpoka se zoži
  • povečano nastajanje sklepne tekočine (sinovialne tekočine)

Osteoartritis delimo na primarni in sekundarni. Pri primarnem osteoartritisu vzrok za poškodbo ni dobro poznan.

Sekundarni tip ima znan vzrok, ki ga lahko sprožijo notranji dejavniki, pa tudi zunanji vplivi. Za sekundarni osteoartritis so odgovorne tudi druge bolezni ali poškodbe ali prirojene razvojne napake. Bolezni, ki povzročajo artritis, so protin, sladkorna bolezen in artritis.

Nasvet: Informacije o vnetnih poškodbah sklepov najdete v članku o bolezni artritis.

Hrustanec v sklepu se ne oskrbuje iz krvi, temveč le iz okoliške tekočine. To vpliva tudi na njegovo obnavljanje, ki ne poteka. To pomeni, da se hrustanec, ko je enkrat poškodovan, ne zaceli. Ko je hrustanec poškodovan in izgubljen, se obrabijo sosednje kosti.

Poškodbe nato povzročijo moteno delovanje sklepov, tj. omejitev gibanja in bolečine. Osteoartritis lahko prizadene sklepe že pri 30 letih. Poškoduje predvsem in male sklepe ter sklepe, ki so odgovorni za prenašanje telesne teže.

Za opis prizadetega sklepa se uporabljajo imena, kot so npr:

• koxartroza (motnja ledvenega sklepa)
• gonartroza (ko artritis prizadene koleno)
• nodalni osteoartritis (prizadene male sklepe prstov)
• spondilartroza (poškodba medvretenčnih sklepov, tj. hrbtenice)

Osteoartritis ne prizadene vseh sklepov hkrati.

Včasih lahko prizadene le en sklep. Nekateri ljudje ga imajo v malih sklepih rok in nog, drugi v velikih sklepih, kot sta koleno ali kolk. Pri moških je to najpogosteje koleno, pri ženskah pa kolk. Lahko pa se razvije postopoma v več sklepih.

Glede na število prizadetih sklepov jo delimo tudi na:

• generalizirano - poliartikularno obliko, ko so prizadeti vsaj trije sklepi ali skupine sklepov
• oligoartikularna - z manj kot tremi sklepi
• monoartikularna - lokalizirana, prizadet je le en sklep

Osteoartritis je posledica kaskadnega procesa, ki povzroča degeneracijo sklepa ali hrustanca (poškodbe in izgubo hrustanca in njegovih lastnosti), kosti, sklepne kapsule, sosednjih mišic in drugih mehkih tkiv.

Vzrok primarnega osteoartritisa ni povsem pojasnjen.

Sekundarni osteoartritis je posledica znanega vzroka.

Temelji lahko na drugi bolezni, presnovni motnji, endokrini motnji, hormonski motnji, vnetju in poškodbi. Povzroča ga lahko tudi anatomska nepravilnost, kot v primeru hipermobilnosti sklepov ali različnih dolžin kosti spodnjih okončin, kar povzroča težave zlasti pri hoji.

Dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj osteoartritisa, vključujejo:

• visoka starost
• genetski dejavniki
• dednost
• spol - pri ženskah je običajno prisotna koksartroza, pri moških pa gonartroza
• prirojene razvojne napake
• vnetne bolezni sklepov
  • revmatoidni artritis
  • septični artritis
• presnovni vzroki
  • sladkorna bolezen
• protin
• endokrine bolezni
• debelost
• hipertenzija
• hormonski dejavniki
  • pri ženskah in število nosečnosti
• kajenje
• travma
• anatomski položaj, aksialni položaj sklepov, hipermobilnost, skrajšanje ene okončine
• slaba gibalna navada, biomehanski vzrok
• pomanjkanje gibanja
• prevelika obremenitev, bodisi pri delu ali telesni dejavnosti, športu
• mišična moč

Gre za degenerativni proces, katerega posledica je postopna erozija hrustanca, prekinitev njegove površine in razpoke v njegovi strukturi. Posledično je oslabljena funkcija hrustanca kot blažilca udarcev in nosilca sklepa.

Temu se pridružijo nastajanje kostnih izboklin, povečano nastajanje intraartikularne tekočine in posledično povečan pritisk v sklepu. Poškodovana je kost pod sklepnim hrustancem, porušena pa so tudi okoliška mehka tkiva, kot so vezi in mišice. Posledica so oslabljena funkcija sklepa, bolečine in druge težave.

Glede na etiologijo (izvor) jih delimo na:

1. primarne
2. sekundarne
   1. presnovne bolezni
      • ochronoza, akromegalija, hemokromatoza
   2. anatomske spremembe v sklepih
      • displazija sklepov, hipermobilni sindrom, neskladje dolžine okončin
   3. poškodbe - poškodbe sklepov zaradi zlomov in drugih poškodb
   4. vnetne artropatije
      • septični artritis, revmatične bolezni

Te strukturne spremembe v hrustancu in drugih delih so vzrok za disfunkcijo sklepa. Funkcija sklepa je predvsem komponenta pri proizvajanju gibanja. Disfunkcija torej pomeni omejitev gibanja. Posledično se pojavi bolečina.

Poleg teh dveh glavnih simptomov se pojavijo tudi druge pridružene težave. Sama motnja gibanja ima značilen potek. Značilna je otrdelost sklepa med neaktivnostjo. Ta se pojavlja predvsem zjutraj. otrdelost sklepa lahko traja od 15 do 30 minut do gibanja.

Hujša je omejitev gibljivosti sklepa.

Seveda je glede na stopnjo degeneracije in poškodbe sklepa od obsega okvare odvisna bolečina. Ta je lahko sprva naporna, nato zjutraj in po neaktivnosti. Bolečina v mirovanju kaže na hudo poškodbo sklepa.

V poznejših fazah se lahko med gibanjem slišijo različni zvoki. Izvirajo iz sklepa zaradi povečanega trenja pritiskajočih kosti. Kažejo se kot škripanje ali škripanje, kot da bi bil v sklepu pesek.

Zaradi nastajanja novih kosti nastajajo različni kostni izrastki in izrastki, strokovno imenovani osteofiti. Ti izrastki se razvijejo v daljšem časovnem obdobju in povzročajo poslabšanje funkcije prizadetega sklepa, bolečine ali mravljinčenje ter deformacijo sklepa.

Simptomi osteoartritisa so:

• omejitev funkcije sklepa, ki se lahko kaže kot ohromelost
• togost sklepa po nedejavnosti, zlasti zjutraj po prebujanju
• omejitev gibanja do izgube gibljivosti sklepa
• bolečine
  • začetne bolečine po neaktivnosti
  • bolečine ob naporu
  • bolečina ob pasivnem gibanju
  • pozneje bolečine v mirovanju, nočne bolečine
  • bolečino lahko poslabšata položaj okončine in vreme
• mravljinčenje
• škripanje, piskanje (kot da je v sklepu pesek)
• deformacija sklepa
• otekanje v predelu sklepa
• lokalno povišanje temperature kože
• rdečica kože ob sklepu
• v poznejši fazi je prizadeta tudi mišica, ki sekundarno prispeva k bolečini
  • izčrpavanje mišic, mišična atrofija
  • skrajšanje mišice
• skrajšanje okončine - po poškodbi mišice
• nestabilnost sklepa

Diagnoza osteoartritisa se določi na podlagi anamneze prizadete osebe in klinične slike. Nato se opravi fizični pregled.

Med kliničnim pregledom zdravnik, zlasti ortoped, oceni:

• funkcionalno stanje sklepa
• obseg gibanja
• togost
• bolečino
• deformacijo
• oteklina, temperatura in barva kože

Pomembno je izključiti revmatoidni artritis in druge bolezni. Za izključitev drugih diagnoz se lahko odločimo za laboratorijske preiskave krvi (revmatična bolezen, luskavica, protin). Pomembne so tudi slikovne metode, kot so rentgen, ultrazvok, scintigrafija, CT ali MRI. Obseg osteoartritisa se po oceni rentgenskih izvidov deli na štiri stopnje.

Tabela prikazuje 4 stopnje glede na rentgenske izvide

Artroskopija je lahko indicirana zaradi drugega vzroka. Poleg tega obstaja sekundarna najdba, ki je poškodba hrustanca. Kot pri vsaki bolezni je tudi pri artrozi pomembna zgodnja diagnoza. Po zgodnjem odkritju diagnoze se začne zdravljenje za zmanjšanje manifestacij in zapletov bolezni.

Degenerativne spremembe, vnetja, regeneracija in nastajanje novih tvorb postopoma vplivajo na hrustanec. Hrustanec se tanjša, izgublja sijaj, strukturo in se trgajo. To negativno vpliva na njegovo okolico. Poleg tega osteoartritis vpliva na vse druge strukture v sklepu.

Prvi simptom je začetna bolečina v sklepu. Ta se po gibanju umiri in celo popolnoma popusti. Kasneje se začne pojavljati bolečina po naporu. Za naslednjo stopnjo je značilna bolečina v mirovanju, na primer nočna bolečina.

Bolečina se stopnjuje ob naporu in neprimerni postavitvi okončine. Nanjo lahko pomembno vpliva tudi vreme. S tem je povezana togost sklepa po neaktivnosti, zlasti zjutraj. Običajno traja 10 do 15 minut, včasih tudi do pol ure.

V poznejših fazah se spremeni oblika sklepa. Pojavijo se različne deformacije in nenavadni položaji kosti. Zmanjša se obseg gibanja. Pojavi se omejitev ali popolna izguba gibanja. V zadnji fazi se pojavi slišno škripanje in škripanje. Bolniki opisujejo, kot da imajo v sklepu pesek.

Lokalno se pojavijo oteklina, rdečina in povišana temperatura kože. Prizadete so tudi mišice in druga mehka tkiva, kar povzroči nestabilnost sklepa. Mišice postanejo mlahave, okončina pa se lahko skrajša.