Opekline: ali poznate stopnje in tveganja + prvo pomoč in ustrezno zdravljenje?

Opekline (strokovno imenovane gorenja) nastanejo zaradi prekomerne toplote, ki deluje na tkivo dovolj dolgo, da povzroči poškodbo. V literaturi jih lahko najdemo tudi pod izrazom toplotne poškodbe.

Najpogosteje vas zanima:
Kaj vse lahko povzroči opekline?
Katere so stopnje opeklin?
Kako se kažejo poleg mokrenja?
Kaj je prva pomoč in kaj bo pomagalo pri njihovem zdravljenju?

Izraz toplotne poškodbe zajema učinke mraza, tj. omrzline (congelationes). Toplotna energija lahko deluje v različnih oblikah, kot so vroča tekočina, ob dotiku vročega predmeta, ogenj, sevanje, kemikalije, elektrika ali eksplozija.

Učinek toplote je povzročitev neposredne ali posredne poškodbe. Poškodba je lahko le površinska. Lahko pa pride tudi do globljih poškodb podkožnega tkiva, kot so kite ali mišice. Opeklina je lokalna, vendar se toplota enakomerno širi v okolico in poškoduje bližnja tkiva.

V literaturi so navedene različne klasifikacije, na primer suha, mokra ali kemična. Suhe opekline nastanejo na primer zaradi plamena, dotika vročega predmeta, pa tudi zaradi trenja. Primer trenja je trenje vrvi ob kožo rok.

Predvsem ženske so blizu kožnim opeklinam zaradi pretiranega izpostavljanja soncu.

Mokre opekline vključujejo opekline, pa tudi izpostavljenost vroči pari ali drugim vročim tekočinam. Opekline so zelo pogoste v domačem okolju, tudi v primeru otroških poškodb.

Kemične poškodbe vključujejo poškodbe, ki jih povzroči jedka snov, na primer kislina ali baza. Takrat govorimo o zastrupitvah. Agresivne snovi najdemo v industriji, pa tudi doma ali na vrtu. Tudi zato niso redka vrsta poškodb.

Opekline lahko povzročijo fizikalne ali kemične snovi

Opekline so ena najpogostejših poškodb. Zelo pogosto se te poškodbe pojavijo v otroštvu. Pri majhnih otrocih, starih okoli treh do šest let, gre predvsem za opekline. V domačem okolju so pogoste opekline zaradi vročega čaja, kave in drugih tekočin.

V poznejših letih otroci kljub opozorilom staršev pogosteje pridejo v stik z ognjem. Med poškodbami v otroštvu so pogoste tudi opekline zaradi stika z vročim predmetom in električni udari.

Ugledni zdravnik urgentne medicine Viliam Dobiáš, dr. med. navaja:
Opekline na leto utrpi 1 od 100 ljudi.
Od tega je bolnišnično zdravljenje potrebno za 3 %.
Približno polovica prizadetih so otroci, mlajši od 15 let.

Druga oblika delitve določa resnost opekline na podlagi njenega obsega. Obseg opekline je pomemben za diagnozo, še pomembnejši pa za nadaljnje zdravljenje. Za približek se uporablja pravilo devetice. Pravilo devetice deli površino telesa z odstotkom. Nato se po oceni celotnega odstotka poškodbe določi resnost.

Pravilo devetice določa obseg prizadetosti telesne površine pri odraslem človeku:

• glava in vrat 9 %.
• ena zgornja okončina 9 %
• ena spodnja okončina 2 x 9 % = 18 %
• sprednja površina trupa 2 x 9 % = 18 %
• zadnja površina trupa 2 x 9 % = 18 %
• področje spolovil 1 %

Pri otrocih se odstotek poškodb telesa določi po pravilu devetice:

• glava in vrat 2 x 9 %
• trup 4 x 9 %
• zgornje okončine 2 x 9 %
• spodnje okončine 2 x 9 %

Druga oblika je ocena približne velikosti ene dlani. Ena dlan je enaka 1 %.

To velja tudi za opekline pri otrocih. hude opekline so opekline II. in III. stopnje, ki pri odraslem človeku presegajo 20 %. V otroškem obdobju se razvrščajo glede na starost otroka, tj:

• 0-3 leta pri več kot 5 % pri opeklini II. stopnje.
• 3-15 let več kot 10 %.
• v primeru opekline III. stopnje pa je tveganje v katerem koli obsegu
• opekline obraza, vratu, rok in stopal so za otroke resne

Opekline se nato razvrstijo glede na stopnjo, kar je prikazano v spodnji preglednici

Zelo resna skupina so inhalacijske poškodbe, ki se nanašajo na opekline dihalnih poti. Ta vrsta opeklin človeka neposredno ogroža za življenje. Podobno velja za opekline, ki jih povzroči električni tok, torej predvsem visoka napetost, pa tudi za poškodbe zaradi sevanja.

Vzrok opekline je torej izpostavljenost prekomerni vročini. Ta mora delovati dovolj dolgo, da povzroči poškodbo. Temperature nad 40 °C živčni končiči z bolečino signalizirajo kot neposredno nevarnost.

Vzroki za opekline so lahko različni, in sicer delovanje toplote z dotikom, z ognjem, z vročo vodo (oparina). Pri jedkih snoveh so to poplitanci. Posebno skupino predstavljajo opekline zaradi električnega udara ali sevanja.

Najpogostejše so toplotne poškodbe zaradi vročih tekočin, in sicer v več kot 60 odstotkih primerov. Manj pogoste so poškodbe zaradi plamena, in sicer v približno 25 odstotkih primerov. Pri dotiku naj bi bila pogostost približno 5 odstotkov, pri električnih približno 3 odstotke, pri kemičnih en odstotek in pri sevanju manj kot en odstotek.

Opekline in temperatura

Izpostavljenost prekomerni vročini v dovolj dolgem časovnem obdobju povzroči poškodbe tkiva. Nastane postopna ali takojšnja celična smrt. To je odvisno od temperature in dolžine izpostavljenosti. Toplota deluje neposredno, vendar se enakomerno razširi na okoliško tkivo.

Posledično pride do vnetne reakcije (ne tako kot pri gnojnem vnetju kože). Majhne krvne žile (kapilare) pospešeno prepuščajo tekočino iz krvnih žil. Posledično nastane oteklina, znana kot mehur.

Opekline so bile omenjene že na jamskih poslikavah izpred 3500 let.
Prva pisna omemba je iz leta 1500 pred našim štetjem - Ebersov papirus.
Na Kitajskem so opekline zdravili s čajnimi poparki, podatki iz leta 600 pred našim štetjem.

Doktor kirurgije Dupuytren je leta 1832 razvrstil 6 stopenj resnosti opeklin.
Prva specializirana bolnišnica za opekline je bila ustanovljena v Londonu leta 1843.
Hladne obkladke in vodo je leta 1879 predlagal zdravnik Earle.

Med prvo svetovno vojno sta Henry D. Dakin in Alexis Carrel razvila pravila za čiščenje in razkuževanje teh ran.

Opekline povzročijo lokalno reakcijo, v primeru večjega obsega pa splošni odziv telesa. Najprej pride do toplotne poškodbe tkiva in celic. Nato se pojavi vnetna reakcija, ki ima sprva negativen učinek. Kot zaplet opekline se pojavi motnja žilne oskrbe. Posledica je oslabljena prekrvavitev in s tem ishemija poškodovanega tkiva.

Do te poškodbe pride pri temperaturah nad 45 °C. Celice postopoma odmrejo. Za to je potreben dovolj dolg čas. Temperature nad 60 °C uničijo celico v nekaj sekundah.

Tabela prikazuje temperaturo vode pri oparini in čas, potreben za poškodbo celic

Pri opeklinah so simptomi lokalni, v večjem obsegu pa prizadenejo celoten organizem. Lokalne manifestacije so opekline I in II blage stopnje v majhnem obsegu prizadete telesne površine. V večjem obsegu se opekline kažejo kot generalizirana (celotna telesna) reakcija.

Ta generalizirana reakcija se imenuje opeklinska bolezen, drugače opeklinska bolezen ali opeklinski sindrom. Pri odrasli osebi je to takrat, ko prizadene več kot 15 % telesne površine. Pri otrocih je to nad 5 %. Za to reakcijo je značilno izpiranje različnih snovi z mesta opekline, kože, podkožnega tkiva.

To so snovi, mediatorji, kot so bradikinin, histamin, prostaglandini, kisikovi radikali in drugi. Poveča se prepustnost žil. Tekočina iz žil prodira v okolico. Sprva je to na mestu opekline, v poznejših fazah pa po vsem telesu. Posledica je generalizirana vnetna reakcija (strokovno imenovana SIRS).

Posledica je zmanjšanje učinkovitosti krvnega obtoka, znižanje krvnega tlaka. Huda oblika in odziv na obsežne opekline je opeklinski šok. Na tej točki sta ogrožena zdravje in življenje osebe. Zagotoviti ji je treba hitro in strokovno zdravljenje.

Pri obsežnejših opeklinah (opeklinski sindrom) pride do sprememb na ravni:

• neravnovesje tekočin, prenos elektrolitov in vode zunaj krvnih žil
• presnovne motnje, pospešitev presnove, povečanje energijskih potreb in porabe kisika
• okvare vitalnih organov, nevarnost ledvične odpovedi, odpovedi prebavil (pogost ileus), odpovedi dihanja in nevarnost multiorganske odpovedi (MODS)
• bakterijska okužba poškodovanega tkiva je vrata za vstop bakterij in drugih mikroorganizmov s posledično nevarnostjo septičnega šoka

Simptomi opeklin na kratko:

• Pri stopnji I: rdečina, pri stopnji I.
• oteklina, lokalizirana na mestu opekline in brez mehurjev, tj. stopnja I
• bolečina pri stopnji I in II
• mehurji pri stopnji II
• nekroza kože in tkiv, ki se kaže kot bela, rjava do črna razbarvanost, stopnja III
• izguba občutka, prizadeta tkiva niso boleča
• zoglenela, črna trda uničena tkiva, stopnja IV

Huda stopnja je stanje, pri katerem je prekomerna vročina prizadela področje obraza in prsnega koša. V tem primeru obstaja veliko tveganje za prizadetost dihalnih poti (inhalacijska travma). Do tega pride pri vdihavanju vročega zraka, na primer tudi pri vdihavanju plamena, pare, dima, produktov zgorevanja.

Opekline na tem področju so nevarne zaradi otekline. Oteklina lahko delno ali popolnoma zapre dihalne poti in povzroči zadušitev. Poškodbe spodnjih dihalnih poti so običajno posledica vdihavanja vroče pare.

Poškodbe pljuč so običajno posledica vdihavanja delov produktov zgorevanja. Zaradi vdihavanja pride do zapletene kemične reakcije. Nastane dihalna odpoved. Kaže se s težkim dihanjem in pozneje s pljučnim edemom. Dihalna odpoved se lahko razvije v nekaj urah ali dneh.

Pri vdihavanju opeklin lahko opazimo

• kašelj
• hripavost
• izkašljevanje sluzi z delci hlapov, saj
• težko dihanje do zastoja dihanja
• pljučni edem tudi 24 ur po dogodku
• bruhanje

Bodite pozorni na zaplete pri opeklinah

Opeklina je površinska poškodba kože. Pri opeklini I. stopnje ni nevarnosti za poslabšanje zdravja, razen če je obseg prizadetega območja velik. Manjše težave popustijo in se zacelijo v nekaj dneh. Stanje se spremeni pri hujših termičnih poškodbah.

Resni zapleti pri opeklinah:

• Razvoj šoka, generalizirane vnetne reakcije ali odpovedi več organov
  • odpoved dihanja, pljučni edem
  • odpoved srca
  • možganski edem
  • odpoved ledvic
  • odpoved prebavil (ileus) in krvavitev v GIT
• okužba do septičnega šoka (pogovorno zastrupitev s krvjo)
• izguba oblike in funkcije tkiva, ki se zaceli z brazgotinskim tkivom
• razvoj kontraktur, kot je skrajšanje mišic

Diagnoza temelji predvsem na anamnezi (tj. na tem, kar oseba opiše). Stanje prizadetega območja ocenimo z ogledom. Koža je rdeča, z mehurji. Mehurji se pojavijo v nekaj minutah. Nato je pomembno oceniti stopnjo in obseg opeklin. Od tega je odvisno nadaljnje zdravljenje.

Ocena klinične slike vključuje na primer oceno bolečine pri opeklinah. Bolečina je navadno pekoča, ob pitju jedke snovi se pojavi pekoč občutek v ustih, sprememba barve ustnic in nato bolečine v želodcu. Pri prizadetosti očesa se pojavijo nezmožnost odpiranja veke, bolečina v očesu, pa tudi krč očesnih mišic.

Dejavniki, kot so:

• starost
• zdravstveno stanje prizadete osebe in primarna bolezen, zlasti pri starejših
• mesto opekline
• vzrok opekline
• obseg, globina in stopnja
• temperatura (pričakovana)
• zagotavljanje prve pomoči
• druge poškodbe, kot so rane, poškodbe glave, prsnega koša, trebuha
• zastrupitev (alkohol, droge)

Pregled manjših opeklin običajno opravi splošni zdravnik, po možnosti kirurg ali travmatolog. Pri resnejših stanjih osebo običajno prepeljejo v bolnišnico, kjer glede na njeno stanje ostane na intenzivni negi ali v opeklinskem centru.

Za hitro oceno med začetnim pregledom se uporablja naslednje:

• manjše opekline so manj kot 15 % pri odraslih in manj kot 10 % pri otrocih
• obsežne opekline so več kot 15 % pri odraslih in več kot 10 % pri otrocih

Opravi se tudi telesni pregled in ocena osnovnih vitalnih znakov. Ocenijo se zavest, dihanje in krvni obtok. Zavest je lahko popolnoma ohranjena, oseba pa ostane orientirana. V nekaterih primerih pride do poslabšanja zavesti.

Ocenjuje se, ali je dihanje spontano, prosto ali oteženo. Prisotni so lahko simptomi, kot so hripavost, kašelj, izkašljevanje sluzi s sajami. Hitrost dihanja je lahko hitra. Če se sumi na inhalacijsko travmo, se opravi na primer rentgensko slikanje ali CT pljuč.

Izčrpno se oceni tudi krvni obtok. Izmerita se krvni tlak in pulz, ki odražata dejavnost srca. Nizek krvni tlak (hipotenzija), hiter pulz (tahikardija), šibek otipljiv (nitast) pulz in motena prekrvavitev periferije (okončin) kažejo na opeklinski šok.

V teh primerih je potreben specialistični pregled pri opeklinah:

• globoke opekline
• opekline v predelu
  • obraz, usta, nos, ušesa
  • ramena
  • prsni koš
  • obsežne opekline spodnjih okončin
  • genitalni organi
• opekline druge stopnje, večje od dlani
• vse opekline, večje od 5 % telesne površine, tudi površinske
• opečen otrok
• če ne moremo ali ne ocenimo stanja opekline

Opeklina je poškodba kože ali sluznic in globljih struktur, ki jo povzroči prekomerna toplota. Ta toplota mora delovati dovolj dolgo. Obseg poškodbe je odvisen tudi od višine temperature.

Prvi odziv na visoko temperaturo je bolečina. Koža je v nekaj sekundah pordela. V kratkem času se pojavi tudi oteklina. Pri opeklini druge stopnje se v nekaj minutah, približno 10 minutah, oblikuje mehur.

Najprej se poruši vrhnja plast. Izpirajo se mediatorji, kar sproži nadaljnjo reakcijo. Ti mediatorji negativno vplivajo na krvne žile, ki pospešeno prepuščajo tekočino. Intravaskularna tekočina se premika iz krvnih žil. Nastane oteklina, ki je pri majhnih opeklinah le lokalna.

Če pa je obseg večji, lahko pride do splošne reakcije z otekanjem in uhajanjem tekočine iz krvnih žil. Pri tem se zniža krvni tlak. Odraslim grozi šok, če je obseg večji od 15 %, otrokom pa več kot 10 %.

Opeklinski šok se še poveča zaradi splošnega stresa zaradi toplotne poškodbe, bolečine, izgube tekočine iz krvnih žil in zmanjšane oksigenacije tkiva. Šok ogroža zdravje in življenje osebe. Zlasti je nevarna odpoved več organov ali enako huda inhalacijska travma.

Tudi pri majhnih opeklinah je pomembna takojšnja prva pomoč, kar je še toliko bolj pomembno, če je poškodba resnejša. Prva pomoč je pomembna tudi z vidika nadaljnjega zdravljenja in splošnega zdravja osebe.