Nespečnost: kakšni so vzroki zanjo in kako se je znebiti?

Nespečnost je motnja spanja, ki povzroča težave s spanjem, pogoste prekinitve spanja ali zelo plitvo spanje ali zelo zgodnje jutranje prebujanje in skrajšanje spanja.

Nespečnost je lahko včasih povezana z običajnimi vzroki, kot so začasno povečan stres, spremembe okolja ali časovnega pasu.

Lahko pa je tudi precej resna, kar lahko kaže na različna bolezenska stanja.

Nespečnost je najpogostejša oblika vseh motenj spanja. Ocenjuje se, da za nespečnostjo trpi 5-35 % ljudi v populaciji.

Med njimi je večja verjetnost, da bodo za njo zbolele ženske. Njena pojavnost je povezana tudi s starostjo, saj se z naraščajočimi leti povečuje.

Motnje spanja se delijo na:

• nespečnost
• prekomerno dnevno zaspanost (hipersomnija)
• parasomnije, nenormalno vedenje med spanjem, zmedenost, kričanje, jok
• motnje dihanja med spanjem, kot sta apnoja v spanju ali smrčanje
• motnje cirkadianega ritma, premik v času zaspanosti in budnosti
• nenormalni gibi med spanjem
• osamljeni simptomi
• in skupina drugih motenj spanja

Kaj je nespečnost?

Nespečnost je vzrok številnih težav, tako duševnih kot telesnih. Je na primer dejavnik tveganja za depresijo ali odvisnost od alkohola.

Med običajnim dnevom je dejavnik tveganja za utrujenost, izčrpanost, težave s koncentracijo ali spominom. Povečuje napetost, živčnost, pa tudi poškodbe in z njimi povezane telesne težave.

Nespečnost je opredeljena kot motnja spanja, ki lahko vključuje:

• motnje spanja, kot je dolgotrajno zaspavanje
• prekinjeno spanje in nato ponovno podaljšano spanje
• zgodnje jutranje prebujanje
• kombinacijo zgoraj navedenega

Tako lahko oseba trpi za različnimi oblikami nespečnosti. Na primer zvečer težko zaspi, se zjutraj zgodaj zbudi ali se ponoči pogosto zbudi, nato pa spet težko zaspi. Posledično ji primanjkuje spanca. Nespečnost lahko spremljajo tudi druge motnje spanja, kot so nočne more in včasih somnambulizem.

Čez dan lahko doživlja utrujenost, izčrpanost, dnevno zaspanost. Pa tudi čustvenost, razpoloženjskost, povečano razdražljivost, zmanjšano motivacijo. In na primer pri delu je lahko povečana nagnjenost k napakam ali nesrečam. Zaradi nespečnosti lahko doživlja tudi različne telesne težave.

Glede na trajanje je nespečnost lahko kratkotrajna (imenovana tudi prehodna ali akutna) in kronična, to pa je, kadar motnja spanja traja več kot 4 tedne. Lahko traja od otroštva ali pa jo povzročijo zdravila ali alkohol.

Na razvoj nespečnosti vplivajo številni dejavniki tveganja. Med njimi so na primer način življenja, dnevna in nočna rutina, stres in duševne obremenitve, pa tudi telesni napori. Seveda lahko težave povzročajo tudi spremembe okolja in časovnega pasu.

Med vzroke nespečnosti spadajo tudi različne bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter dihal. Nespečnost sama je vzrok za različne težave. Lahko je vzrok za depresijo ali tesnobo. Ljudje, ki jih prizadene nespečnost, so bolj nagnjeni k alkoholizmu.

V tabeli so navedene oblike nespečnosti

Kaj je spanje?

Spanje je fiziološko stanje, ki je potrebno za regeneracijo in obnovo moči. Bistveno je. Njegovo pomanjkanje povzroča telesne in duševne težave. Spanje je stanje, ko se človek manj zaveda svoje okolice.

Presnova in srce pa ne spita in delujeta. Med spanjem se dihanje in srčni utrip upočasnita, krvni tlak se zniža. Poteka celična sinteza, telo se čisti in polni.

Med spanjem poznamo različne oblike spanja, in sicer globoko fazo spanja (non-REM) in spanje REM, ki je plitvejši del. V globokem ali non-REM spanju si opomoremo, pridobimo energijo. Druga stran je spanje REM. To je plitvejše, med njim sanjamo.

Trajanje potrebnega spanca je individualno, v povprečju traja od 7 do 9 ur.
Določeni skupini ljudi zadostuje 4-5 ur spanja.
Po drugi strani pa nekateri ljudje potrebujejo 8-9 ur spanja.

REM je okrajšava za Rapid Eye Movement (hitri očesni gibi). Teh v delu, ki ni REM, ni. Menjavanje teh dveh oblik lahko zabeležimo na posnetkih EEG, razlikujeta pa se po električni aktivnosti osrednjega živčnega sistema.

Kratkotrajne motnje spanja povzročajo različni dejavniki, kot so časovni premik, uživanje neprimernih, težkih obrokov pred spanjem, pozne večerje ali pitje poživljajočih pijač, kot sta kava in alkohol. Na kakovost spanja vplivata tudi hrup ali svetloba iz okolice.

Težave s spanjem lahko povzroči neprimerna postelja, vzmetnica ali vzglavnik. Tudi sprememba okolja. Dolgotrajni stres, zakonska in partnerska nesoglasja, pazite pa tudi na preobremenjenost.

Ta vrsta nespečnosti je kratkotrajna, akutna in prehodna. Ne traja dlje kot en ali dva tedna. Morda za obdobje vztrajne preobremenjenosti, bodisi fizične bodisi psihične. Kronična nespečnost je resnejša oblika.

Dolgotrajna nespečnost traja več kot 4 tedne. Njena razširjenost naj bi bila približno 10 do 15 % vseh podtipov nespečnosti. Spremljajo jo tudi stanja, kot je anksioznost zaradi strahu, da ne bi dovolj spali.

Vzrokov za nespečnost je več, kot je navedeno v preglednici. Velik vpliv imajo tudi življenjski slog, higiena spanja, neredna dnevna rutina, spanje čez dan in morda nekatere motnje. Negativno vpliva tudi bolečina ali srbenje.

Motnje, ki sprožijo nespečnost, so npr:

• GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen).
• bolezni srca in ožilja, vključno s hipertenzijo, srčno astmo
• kronična obstruktivna pljučna bolezen
• astma
• seneni nahod, alergije
• vnetje zgornjih dihalnih poti, prehladi in rinitis
• artritis
• nevrološke in nevrodegenerativne bolezni
• bolečine v hrbtenici
• kronične bolečine
• hormonske težave in spremembe
  • hipertiroidizem
  • menopavza, tj. nespečnost na prehodu
  • nosečnost
  • pa tudi nespečnost pred menstruacijo
• osteoporoza
• pa tudi psihološke motnje, kot so depresija, anksioznost, delirij in druge

Nespečnost pri ženskah in nosečnicah

Nespečnost lahko povzročijo hormonske spremembe. Zato je pri mladih ženskah pomembno, da pred začetkom zdravljenja izključijo nosečnost. Hormonske spremembe in s tem nespečnost se lahko pojavijo v zgodnji nosečnosti, tj. na začetku nosečnosti.

Pozneje pa veliko žensk poroča o težavah v tretjem trimesečju. Razlog za to je velikost ploda in maternice, ki nosečnici omejuje izbiro položaja za spanje. Najboljši je blag položaj na levem boku, saj se tako sprosti povratni tok krvi v srce.

Poleg omejitve položaja je seveda povezan tudi problem pogostega uriniranja ponoči, tudi zaradi zmanjšanega prostora v mehurju. Večja velikost maternice pritiska tudi na trebušno prepono, kar lahko ponoči povzroči težave z dihanjem.

V ležečem položaju je s tem povezana tudi zgaga. Drugi vzroki so lahko napihnjen trebuh in občutek polnosti. Pogosti so srčni utripi zaradi višjega srčnega utripa. Drugi dejavnik je stres. Nosečnice so temu v večji meri izpostavljene.

Ne da bi nespečnost veljala za simptom nosečnosti, vendar lahko hormonske spremembe, ki jih ta povzroči, privedejo do tega stanja. Podobno velja za spremembe ravni hormonov med menstrualnim ciklom. Nespečnost se zato lahko pojavi že pred menstruacijo. Enako velja za menopavzo.

Zato naj ženske pomislijo tudi na te razloge, če imajo težave s spanjem. Seveda pa se je v primeru, da se težave ponavljajo ali so nerazumne, najbolje posvetovati z ginekologom. Ker so v primeru nosečnosti številna zdravila kontraindicirana in so lahko vzroki resnejši.

Simptomi se razlikujejo glede na obliko nespečnosti. Značilna manifestacija pri osebah, ki trpijo za motnjami spanja, je običajno prevračanje s strani na stran v postelji. Ali pa potreba po daljšem času, da se umirijo in naravnajo na spanje.

Zbujanje sredi noči, pogosto zbujanje brez očitnega razloga in nato težave s ponovnim zaspanjem. Jutranja nespečnost se kaže z zbujanjem zgodaj zjutraj, tudi več ur pred dejansko potrebo po jutranjem vstajanju.

Na splošno so simptomi nespečnosti značilni:

• motnje spanja, tj. težave s spanjem
• občasen, nekakovosten spanec
  • zaradi česar je težko ponovno zaspati
• zgodnje jutranje prebujanje
• občutek nezadostne regeneracije, energije in počitka ob prebujanju

Posledično se nespečnost kaže tudi čez dan kot:

Nespečnost je dejavnik tveganja za telesne tegobe in bolezni. Med njimi so zmanjšana odpornost, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen. V otroštvu lahko povzroči upočasnjeno rast, prekomerno telesno težo in debelost.

Diagnoza nespečnosti ni preprosta. Kratkotrajna ali občasna nespečnost ne pomeni patološkega stanja. Če pa težave vztrajajo, je potrebna strokovna pomoč, tj. pregled, saj lahko kronične motnje spanja privedejo do resnih telesnih težav.

Osnova je anamneza in opredelitev specifičnih težav. Zbirajo se časovni podatki, kot so čas ležanja, zaspanosti, vstajanja, pa tudi drugi podatki o spanju, sanjah, gibanju med spanjem, nočnem prebujanju, smrčanju ali glasovnih znakih med spanjem.

Opravijo se preiskave, izmerijo se možganske in mišične aktivnosti. Pomembno je tudi izključiti organske vzroke nespečnosti. Anamneza je najpomembnejši dejavnik pri diagnosticiranju motenj spanja, poleg nje pa so lahko v pomoč tudi nekatere od zgoraj omenjenih preiskav:

• polisomnografija (spremljanje spanja čez noč)
• EEG (preiskava električne aktivnosti možganov)
• EMG (spremljanje električne aktivnosti mišic, kot so mišice brade)
• EOG (elektrookulografija, spremljanje gibanja oči)
• spremljanje pretoka zraka pred nosom in usti
• gibanje prsnega koša in trebuha med dihanjem
• EKG (pregled električne aktivnosti srca)
• nasičenost krvi s kisikom
• video snemanje
• aktigrafija, ocenjevanje motorične aktivnosti v več dneh
• ESS (kratica za Epworthovo lestvico zaspanosti, subjektivna ocena dnevne zaspanosti)
• dnevnik spanja, podatki o času spanja in budnosti v štirih tednih

Nespečnost ima lahko več oblik. Oseba ima lahko zvečer težave s spanjem, lahko pa ima nemiren spanec in se ponoči pogosto zbudi, čeprav je spanje dejansko prekinjeno. Prav tako se lahko zbudi zelo zgodaj zjutraj in ne more več zaspati.

Nespečnost je lahko posledica povečanega telesnega in duševnega stresa, lahko pa je tudi posledica slabe higiene spanja. Nespečnost naj bi trajala vse življenje, izmenično se pojavljajo obdobja vzponov in upadov, nato pa jo ponovno izzovejo obdobja stresa.

Sproži jo lahko tudi zloraba in odvisnost od uspavalnih tablet (hipnotikov). Če je nespečnost kratkotrajna, ni takšna težava. Vendar še vedno povzroča težave, kot so utrujenost, šibkost ali izčrpanost.

Če je nespečnost dolgotrajna težava, so s tem povezane tudi druge težave, na primer slabša koncentracija, spomin in pogosta nihanja razpoloženja. Oseba izgubi pobudo, zanimanje in motivacijo.

Motnje spanja so lahko posledica resnih težav. Poslabšajo delovno učinkovitost, kar ima za posledico večjo nagnjenost k napakam, tveganje za poškodbe. Tem težavam se nato pridružijo še telesni simptomi.

Živčni sistem je bolj razdražljiv. To pa lahko povzroči težave na ravni živčno-mišičnega spoja. Kažejo se kot tresenje, pa tudi težave, podobne tetaniji, skupaj z razbijanjem srca in drugimi težavami.

Oseba doživlja glavobole, bolečine v mišicah, bolj se poti, je bleda in ima lahko prebavne težave. Simptomi se lahko razlikujejo od osebe do osebe. Nespečnost se lahko konča z nekaterimi boleznimi srca in ožilja, kot je visok krvni tlak.

Nespečnost se lahko pojavi pri psiholoških motnjah, kot v primeru anksioznosti ali depresije. Pa tudi obratno, nespečnost lahko sproži te psihološke težave. Debelost in sladkorna bolezen sta ogroženi.