Nespecifične vnetne črevesne bolezni, IBD: kakšne so vrste in simptomi?

IBD je kratica za Inflammatory Bowel Disease (nespecifično črevesno vnetje). Ta bolezen lahko prizadene kateri koli del črevesja.

Etiologija bolezni IBD je razmeroma neznana, vendar obstajajo različni dejavniki tveganja za njen razvoj.

Vrste vnetij, simptome, diagnozo, možnosti zdravljenja, preprečevanje in še veliko drugih zanimivih informacij najdete v članku.

IBD: nespecifično vnetje črevesnega trakta

IBD vključuje idiopatsko kronično vnetje črevesja. Osnovna fenotipa se imenujeta Crohnova bolezen (CD) in ulcerozni kolitis (UC). V klinični praksi obstaja še tretja, prehodna, vendar neopredeljena vrsta vnetja črevesja.

Prevalenca te bolezni narašča. prizadene predvsem posameznike, stare od 20 do 35 let, vendar se v zadnjih letih IBD pojavlja tudi pri otrocih in starejših.

Približno 10 % primerov se pojavi pred 18. letom starosti.

Pojavnost bolezni je nekoliko pogostejša pri ženskem spolu. Geografsko je najpogostejša v severni Evropi, Združenem kraljestvu in Severni Ameriki.

Osnovna delitev IBD:

• Ulcerozni kolitis
• Crohnova bolezen

Ulcerozni kolitis je nespecifično vnetje sluznice debelega črevesa. Bolezen prizadene debelo črevo v njegovi sluznici in submukozni plasti. Vnetne spremembe so lokalizirane v danki in debelem črevesu.

Crohnova bolezen je vnetje, ki prizadene vse plasti črevesne stene. Pojavi se lahko v katerem koli delu prebavne cevi, od ustne votline do danke. Najpogosteje je prizadeto ileocekalno področje (tanko in debelo črevo).

Največja razlika med Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom je v lokaciji vnetja. Za razliko od UC lahko CD prizadene katerikoli del prebavne cevi. Gre za avtoimunsko bolezen.

Vnetna reakcija pri IBD postane kronična, ker se v prebavnem traktu "vzdržuje" in ponavlja. Odvisno od načina življenja in zdravljenja ima bolezen posamezne asimptomatske, mirujoče in poslabšane akutne faze.

Tako nespecifično črevesno vnetje vključuje 2 različni vseživljenjski bolezni (UC in CD ), za kateri so značilne remisije (olajšanje) in recidivi (poslabšanje) stanja.

Tako UC kot CD motita fiziološko prebavo in pravilno absorpcijo (asimilacijo) hranil v telesu.

Vzrok te vnetne reakcije trenutno ni znan.

Gre za kombinacijo notranjih in zunanjih dejavnikov, ki povzročijo spontano ponavljajoči se vnetni proces.

Kot pove že ime bolezni, vzrok ni povsem pojasnjen. Rezultati študij in raziskav kažejo na prisotnost dejavnikov tveganja ali sprožilnih dejavnikov.

• Notranji dejavnik tveganja
• Zunanji dejavnik tveganja

Notranji dejavnik tveganja

Vlogo imajo genetski dejavniki in družinska anamneza. Genetski vplivi so pomembni zaradi družinske anamneze bolezni (približno 15-krat večja pojavnost CD pri sorodnikih prve stopnje). Pomembno vlogo ima tudi sočasno pojavljanje IBD z drugimi genetskimi boleznimi.

IBD se pojavlja predvsem v gospodarsko razvitih državah. Visok higienski standard v razvitih državah skupaj z nezrelim črevesnim imunskim sistemom ne prepozna antigenov fiziološke črevesne flore in jih dojema kot patogene.

Patofiziološko gre za napačno prevajanje antigena s strani limfocitov T. Antigen, ki ga prevedejo enterociti (celice črevesne sluznice), sproži vnetni odziv. Povedano laično, gre za moteno regulacijo imunskega odziva na običajne črevesne bakterije.

Zunanji dejavnik tveganja

Doživljanje pogostih ali hudih črevesnih okužb, različne bolezni prebavil lahko pri osebi z genetsko predispozicijo povzročijo vnetni odziv črevesne sluznice.

O slabem stanju bakterijskega črevesnega mikrobioma se trenutno razpravlja kot o sprožilcu IBD.

Z roko v roki z boleznimi prebavil je dejavnik tveganja pogosta uporaba antibiotikov in močnih protivnetnih zdravil.

SIBO: kaj je sindrom prekomerne rasti bakterij v črevesju? Simptomi...

Neustrezen življenjski slog v obliki kroničnega stresa, nezdrave neuravnotežene prehrane in kajenja so med glavnimi zunanjimi dejavniki tveganja.

Prehrana s presežkom enostavnih rafiniranih sladkorjev ter pomanjkanjem beljakovin in vlaknin poslabša sestavo črevesne mikroflore in s tem poveča tveganje za vnetje.

Povzetek možnih vzrokov in sprožilcev:

• Genetske predispozicije
• Pomanjkljiv odziv imunskega sistema
• pretirane črevesne okužbe in bolezni
• Neravnovesje črevesnega bakterijskega mikrobioma
• Nezdrava prehrana z veliko rafiniranega sladkorja
• Pogosta uporaba antibiotikov
• kronični stres
• kajenje in alkohol

Simptomi vnetne črevesne bolezni v zaostreni fazi so predvsem bolečine v trebuhu, trebušni krči, izrazita gibljivost črevesja, prebavne motnje in driska (ohlapno vodeno blato). V akutni fazi je možna zvišana telesna temperatura ali vročina.

Splošni simptomi vključujejo prekomerno utrujenost, splošno šibkost in izgubo telesne teže. Do izgube telesne teže pride zaradi driske in slabe absorpcije v črevesju.

Rektalna krvavitev, kri v blatu in driska so pogostejši pri ulceroznem kolitisu. Bolečine v trebuhu so bolj značilne za Crohnovo bolezen, vendar so simptomi podobni.

Možne so tudi zunajčrevesne manifestacije, ki se pojavijo leta kasneje. Primeri so bolečine v sklepih, artritis, poškodbe jeter, vnetje oči ter kožne manifestacije in bolezni. Zato je potrebno redno spremljanje zdravstvenega stanja s strani zdravnika.

Dolgoročni zapleti vnetne črevesne bolezni vključujejo povečano tveganje za kolorektalni rak (rak debelega črevesa).

Povzetek simptomov vnetne črevesne bolezni:

• Bolečine v trebuhu
• Občutek napihnjenega trebuha
• krči v trebuhu
• Prebavne motnje
• driska
• Potreba po odvajanju blata
• Izguba telesne teže
• Prisotnost sluzi in krvi v blatu
• Povečana utrujenost
• zvišana telesna temperatura

Bolezen diagnosticira in zdravi specialist gastroenterolog. Diagnostični postopek se začne z osnovnim pregledom, oceno kliničnih simptomov in anamnezo.

Zdravnik se osredotoči predvsem na prehrano, življenjski slog, pridružene bolezni in družinsko anamnezo.

Rutinsko odvzame vzorce krvi in blata. Pri blagih oblikah IBD so lahko osnovne laboratorijske preiskave krvi normalne. Njihov pomen je v izključitvi drugih bolezni. Pri obsežnejših oblikah IBD se lahko ugotovijo tudi spremembe v krvni sliki.

Diagnozo postavimo z endoskopskim pregledom, vključno z odvzemom vzorcev sluznice. Določimo natančno vrsto IBD in njen obseg (lokalizacijo).

Med endoskopskim pregledom (gastroskopija, kolonoskopija) ob prisotnosti IBD ugotovimo značilno endoskopsko sliko črevesne sluznice, ki na otip krvavi. Pogosto so prisotne razjede (ulceracije).

Indicirane so lahko tudi druge slikovne metode, kot sta CT (računalniška tomografija) in MRI (magnetna resonanca).

V okviru razširjene diagnoze je pomembno razlikovati med ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo. Od laboratorijskih preiskav so za razlikovanje še posebej koristni krvni testi na protitelesa p-ANCA in ASCA.

Potek bolezni je opisan v poglavju o simptomih.

Preprečevanje IBD

V primeru genetske predispozicije in avtoimunske bolezni preprečevanje v večini primerov ni mogoče. Lahko pa odpravimo zunanje dejavnike tveganja. To so prav dejavniki življenjskega sloga in načina življenja.

Gre predvsem za prehrano, ki mora biti redno polnovredna in uravnotežena. Prehrana s presežkom enostavnega rafiniranega sladkorja, pomanjkanjem beljakovin in topnih vlaknin poslabša sestavo črevesne mikroflore in poveča tveganje za vnetno bolezen.

Alkohol in kajenje tobačnih izdelkov sta dejavnika tveganja za to bolezen, pa tudi za druge bolezni.

Čeprav se sliši kot kliše, je vsakodnevni kronični stres potencialni sprožilec številnih telesnih in psihičnih bolezni ter motenj v telesu. Zato je priporočljivo regenerirati telo, kakovostno spati in odpraviti stres.

Potrebno je preprečevanje okužb prebavil (in drugih) ter njihovo temeljito zdravljenje pod nadzorom zdravnika. Prebiotiki in probiotiki so koristni za podporo bakterijskega ravnovesja v črevesju.

Tveganje predstavlja tudi pogosto zdravljenje z dražilnimi zdravili, kot so antibiotiki, kortikosteroidi, nesteroidni antirevmatiki ali hormonski kontraceptivi.

Preprečevanje IBD:

• Uravnotežena in hranljiva prehrana
• zadostna količina beljakovin in vlaknin v prehrani
• izločitev rafiniranega sladkorja iz prehrane
• upoštevanje prehranskih intoleranc in alergij
• odprava vsakodnevnega stresa
• odprava fizičnega in psihičnega stresa
• zadostna regeneracija telesa
• preprečevanje okužb prebavil
• zdravljenje okužb pod zdravniškim nadzorom
• uporaba probiotikov in prebiotikov po bolezni
• neodlaganje obiska pri zdravniku v primeru zdravstvenih težav