Migrena: kaj je ta glavobol, vzroki, simptomi in zdravljenje?

Migrena in glavobol na splošno sta pogosta težava človeštva. Negativno vplivata na kakovost človekovega življenja, zlasti če traja dlje časa ali se redno ponavlja.

Migrena je primarni glavobol. ima napadalen značaj. sčasoma popusti in se nato vrne.

Poleg tega, da zmanjšuje kakovost življenja, ima migrena tudi socialno-ekonomski vpliv na obolelega in družbo. Njena diagnostika in zdravljenje sta draga in podobno vpliva na posameznikovo delovno zmožnost.

Zanima vas:
Kaj je bolezen in kakšni so njeni simptomi, zapleti.
Katere oblike poznamo in kaj je avra.
Kako jo zdravimo in kaj pomaga?

Koga prizadene migrena?

Prizadene tako moške kot ženske in celo otroke. Prizadene že šestletne otroke, vrh pa doseže v adolescenci. Najvišjo stopnjo doseže med 35. in 45. letom starosti. Po 50. letu starosti se zmanjša.

Njena pojavnost je torej povezana s starostjo, pa tudi s spolom.
Ženske so prizadete v razmerju 3 : 1 pogosteje kot moški.

Zakaj se pojavlja migrena?

S tem vprašanjem se je ukvarjalo veliko ljudi, strokovnjakov, zdravnikov. Skozi zgodovino so bile razvite različne teorije o njeni patofiziologiji. Leta 1940 je bila na primer Wolfova vaskularna hipoteza, leta 1987 Haningtonova trombocitna hipoteza, leta 1981 delo Lauritzena in Olesena, leta 1984 pa teorija po Moskowitzu.

Današnje stališče pravi, da je za nastanek odgovorna kompleksna reakcija med žilnim sistemom v osrednjem živčevju skupaj z vplivom sproščenih nevrotransmiterjev na ionske kanale. Ta stavek je najbolj poenostavljena strokovna opredelitev patofiziologije migrene.

Laiku, zlasti pa bolniku z migreno, ni treba poznati patofiziologije. Moral pa bi vedeti, kaj pomeni njegov glavobol. Ker glavobol lahko pomeni različne druge težave in s tem resno ogroža zdravje in življenje.

Kaj opredeljuje migreno in kako se deli

Vsak glavobol ni migrena. tipičen je paroksizmalni tip. napadi bolečine se izmenjujejo z obdobji počitka, med katerimi oseba ne občuti nobenih neprijetnosti. Bolečina je utripajočega značaja, njena intenzivnost pa je srednje do zelo intenzivna.

Za migreno je značilna enostranska bolečina, ki jo spremljata vrtoglavica in občutljivost na hrup. V številnih primerih se pojavi občutek slabosti ali bruhanje.

Hkrati se bolečina ob telesnem naporu poslabša.

Napadi migrene se izmenjujejo 2-5-krat na mesec in trajajo nekaj ur, vendar ne več kot tri dni. Če trajajo več kot 72 ur, se stanje oceni kot status migrainosus.

Leta 2004 je Mednarodno združenje za glavobol opredelilo način ocenjevanja migrene.

V skladu s tem jo deli na dve vrsti:

• migrena brez avre predstavlja do 80 % primerov, znana tudi kot normalna migrena
• migrena z avro prizadene približno 18 % obolelih; avra je nekakšen uvod v glavobol

Tabela prikazuje razvrstitev migrene brez avre

Kaj je aura migrene?

Avra pri migreni pomeni, da se pred glavobolom pojavi neka nevrološka težava. Če ni dovolj časa, lahko v nekaterih primerih avra poteka skupaj z glavobolom.

Nevrološki simptomi običajno trajajo od nekaj minut do ene ure pred dejanskim napadom migrene.

Najpogostejši simptomi vključujejo težave z vidom. Pozneje se lahko pojavijo tudi parestezije (mravljinčenje), zmanjšana občutljivost ter motnje v zaznavanju položaja in gibanja. Motorične težave in različne motnje govora so manj pogoste.

Tabela prikazuje razvrstitev migrene z avro

Z leti se je definicija migrene spremenila. Današnja definicija navaja skupno interakcijo več dejavnikov. Dodana je dedna nagnjenost. Do 70 % bolnikov ima migreno v starševski anamnezi.

Pri migreni je znano, da lahko tako imenovani sprožilni mehanizmi izzovejo migreni napad. Seveda je to zelo individualno.

Najpogostejši dejavniki tveganja, ki izzovejo napad migrene, so naslednji:

• stres, povečan psihološki stres
• čustva, kot so jeza, žalost
• bolečine, zlasti bolečine v zobeh, bolečine v očeh
• vreme, zlasti spremembe barometričnega tlaka
• hrana, zlasti z večjo vsebnostjo snovi, kot so amini (tiramin), natrijev glutamat
  • čokolada
  • sir
  • čebula
  • oreščki
  • citrusi
  • banane
  • kitajska hrana (zaradi večje vsebnosti glutamata)
  • klobase
  • pecivo iz bele moke
  • kava, kofein in pijače, ki vsebujejo kofein
  • alkohol, zlasti rdeče vino, pa tudi pivo

• prekomerno uživanje hrane
• lakota ali odlaganje prehranjevanja
• neustrezna higiena spanja - pomanjkanje ali prekomerno spanje
• pretirana telesna dejavnost
• potovanje, tj. sprememba okolja
• vonji in vonjave
• bliski svetlobe
• hormonske spremembe
  • menarha ali prva menstruacija
  • menstruacija, zlasti ob začetku krvavitve
  • menopavza
  • nosečnost
  • hormonska kontracepcija
  • hormonsko zdravljenje
• zdravila, ki vplivajo na krvne žile, zlasti na njihovo razširitev (vazodilatacijo), kot so nitrati

Vsak glavobol ni migrena.

Za postavitev diagnoze se uporabljajo klasifikacije, navedene v tabelah. Za migreno je značilno, da so zanjo značilni napadi, ki se ponavljajo, v obdobju med njimi pa je obolela oseba popolnoma zdrava in brez težav.

Pred migreno lahko nastopi avra ali pa tudi ne. Običajno traja nekaj ur, vendar ne več kot tri dni. Poleg enostranskega glavobola se pojavijo tudi druge težave, zaradi katerih je obdobje napada veliko intenzivnejše. To seveda zmanjšuje kakovost življenja osebe.

Značilne značilnosti migrene:

• napadi z obdobjem miru (med napadi je oseba popolnoma brez težav)
  • običajno od 1 do 5 krat na mesec
  • pri nekaterih ljudeh večkrat v življenju
  • ali 2-3-krat na teden
• trajanje od nekaj ur do treh dni
  • če migrena traja več kot 72 ur, se imenuje status migrene
• enostranski glavobol
  • vendar ima tretjina obolelih dvostranski glavobol
  • najpogosteje v sprednjem delu glave
  • na čelu
  • za očesnim zrklom, za očesom
• utripajočo bolečino
• srednje do visoke jakosti
• poslabšanje bolečine ob telesnem naporu in duševnem stresu
• povečana občutljivost na svetlobo in hrup
• občutek slabosti ali bruhanja
• motnje vida
• motnje govora
• splošna utrujenost
• šibkost
• lahko se pojavi driska ali zaprtje

Pred postavitvijo diagnoze se oseba napoti k splošnemu zdravniku, pri otrocih pa k pediatru. Nato se diagnoza glavobola zaupa nevrologu. Ugotavljanje vzroka težav je pomembno, saj se za glavobolom lahko skrivajo različne težave.

Ti so lahko tudi zdravju in življenju nevarni.

Zato je zgodnja diagnoza zelo pomembna. Pri določanju diagnoze se zdravnik opira na anamnezo, klinično sliko (značilne manifestacije migrene). Pri razvrščanju se uporablja določanje po že omenjenih tabelah.

Diagnozo lahko potrdimo s terapevtskim testom, tj. z dajanjem agonistov receptorjev 5-HT-1B/D ali triptanov. Nato nevrolog opravi standardni nevrološki pregled. Poleg nevrološkega pregleda opravi tudi internistični ali oftalmološki pregled. Dodamo še laboratorijske preiskave krvi.

Slikovne metode v diferencialni diagnostiki vključujejo rentgensko slikanje, računalniško tomografijo in magnetno resonanco.

Migrena je napadalna motnja, ki se kaže v napadih. Ima 4 faze.

Te faze so razdeljene na:

1. prodrome
2. aura
3. fazo glavobola
4. končno fazo

Prva je prodromalna faza, za katero so lahko značilne blage, subtilne spremembe. Pojavi se nekaj ur, včasih pa tudi dni prej. Oseba je lahko razdražljiva, utrujena, izgubi koncentracijo, zbranost.

Pridruži se lahko driska ali zaprtje, celo pogostejše uriniranje.

Faza avre se pojavi približno 60 minut pred dejanskim napadom bolečine. Najpogostejša je vidna oblika. Hkrati se lahko pojavijo različni skotomi, svetlobni pojavi ali temne lise, pa tudi izguba vidnega polja. Čutne motnje pri avri niso redke.

Občasno se pojavijo motnje govora.

Nato nastopi faza glavobola, ki običajno traja od 4 do 72 ur. Bolečina je večinoma enostranska, lokalizirana v temenu, čelu, običajno za očesom. Pogosta je svetlopoltost (povečana občutljivost za svetlobo), pa tudi povečana občutljivost za hrup. Bolečino lahko poslabšajo vonjave ter psihični in fizični stres.

Dodajo se težek želodec, slabost do bruhanja.

Zadnja (terminalna) faza se pojavi po umiritvi glavobola. Oseba je v tem obdobju šibka, utrujena in izčrpana. raje ima počitek, tišino, temo in spanje. časovni okvir je lahko od nekaj ur do nekaj dni.

Pri posameznikih lahko pride tudi do spremembe razpoloženja na bolje in pozitivnih čustev.

Migrena, otroci in menstruacija

Glavoboli te vrste se pojavijo že v otroštvu. In že v 5.-6. letu življenja.

Do obdobja prve menstruacije (menarhe) pri deklicah je delež pojavljanja migrene pri obeh spolih približno enak. Pri dečkih pa se lahko pojavi že prej.

Na splošno je prevalenca približno 4 %. V puberteti zboli 17 % deklic in 5 % dečkov. To dokazuje hormonski vpliv na razvoj migrene.

Pri otrocih se lahko pojavi tudi z avro ali brez nje.

V otroštvu ima določene posebnosti, in sicer

• glavoboli so običajno obojestranski, v predelu temena ali čela
• otrok ne more natančno opredeliti lokacije bolečine
• pogostost napadov se s starostjo povečuje
• trajanje napada je krajše
• jakost bolečine je blažja
• avra je redkejša, zlasti pri otrocih, mlajših od 8 let, in je večinoma vizualne narave

V otroštvu je običajno, da se pred napadi migrene pojavijo spremembe v otrokovem razpoloženju in zmanjšanje njegove aktivnosti.

Otrok je bled, lahko se poti. ne mara jesti. pritožuje se zaradi omotice. motijo ga vonji in vonjave. pridružijo se bolečine v trebuhu, občutek teže, slabost ali bruhanje, pomanjkanje apetita. pogosto uriniranje.

Njegova telesna temperatura se lahko zviša.

Časovna odvisnost je pri otrocih normalna. Pri šolskih otrocih je to običajno po vrnitvi iz šole. Pri starejših šoloobveznih otrocih je to v času kosila. Pri mladostnikih se težave začnejo zjutraj.

Tudi pri tej starosti migreno sprožijo provocirajoči dejavniki. Ti vključujejo utripajoče luči, svetlobo iz televizorja, računalnika. Sem seveda spadajo tudi stres, povečan duševni stres, pa tudi telesni napor, utrujenost, pomanjkanje spanja in počitka.

Težave lahko poslabšajo slabe prehranjevalne navade, daljša obdobja brez hrane.

Hormonske spremembe, menstruacija

Že v otroštvu lahko pri ženskah opazimo kontinuiteto s hormonskimi spremembami. Pojavnost se poveča po menarhi (prvi menstruaciji). Običajno doseže vrh okoli 42. leta starosti.

Po menopavzi se zmanjša.

Premenstrualna migrena se pojavi med 1 in 7 dnevi pred menstruacijo. Pojavi se ob spremembah razpoloženja, čustvenih nihanjih. Pridružita se tesnoba in apatija.

Pojavijo se tudi bolečine v križnem predelu, občutljivost in otekanje dojk.

Menstrualna migrena se pojavi na dan menstruacije ali tik pred njo in traja do 4 dni med menstruacijo. Približno 14 % žensk doživi tako imenovano pravo menstrualno migreno.

Ta se pojavi ob menstruaciji.

Pri sprožitvi migrene ima pomembno vlogo nenaden padec estrogenov. To velja tudi za menopavzo. Ta vrsta migrene je običajno intenzivnejša in tudi manj odzivna na zdravljenje.

Med nosečnostjo pa se pojavnost migrene zmanjša in potek je zaradi stabilnosti estrogenov blažji.