Lordoza pri otrocih in odraslih: zakaj pride do patološke ukrivljenosti hrbta?

Lordoza je ime za naravno ukrivljenost hrbtenice.

Po drugi strani pa se hiperlordoza nanaša na preveliko odstopanje od fiziološke ali zdrave ukrivljenosti hrbtenice. Lahko je posledica prirojene nepravilnosti, lahko pa tudi nepravilne drže in neaktivnega ali sedečega načina življenja.

Hiperlordoza = patološka lordoza.

Bolečine v hrbtenici so najpogostejša težava, zaradi katere oseba poišče zdravniško pomoč. Prizadenejo otroke, odrasle in starejše.

Poročajo, da je...

Do 90 % prebivalstva je vsaj enkrat v življenju občutilo bolečino v hrbtu.

Je civilizacijski problem. Vzrok zanjo je treba iskati v načinu življenja, neaktivnosti, sedečem načinu življenja in sedeči zaposlitvi. Sedečemu delu se pridružita še dolgotrajno prisilno stanje ali prekomerno preobremenjevanje hrbtenice pri dvigovanju bremen.

V ospredju problema hiperlordoze so tudi mišična neravnovesja in strukturne napake hrbtenice.

Pri iskanju informacij o hiperlordoze pogosto naletimo na skrajšani izraz lordoza.

Skupaj si oglejmo hrbtenico

Kaj je hrbtenica?

Najprej si predstavljajmo vretenca ali drobne kosti, ki so združene v celoto.

Prav. Vendar to še ni vse.

Hrbtenica ima pomembno vlogo pri gibanju in podpori človeškega telesa. Poleg tega se v njej, v hrbteničnem kanalu, nahaja tudi hrbtenjača.

Hrbtenica = columna vertebralis
Hrbtenjača = medulla spinalis
Vretence = vertebrae

Hrbtenica je sestavljena iz več vretenc. Ta vretenca imajo specifično obliko in velikost. Njihova povezanost omogoča gibanje. Hrbtenica prenaša težo telesa pri stoji, sedenju in gibanju.

Vretena prenašajo statične in dinamične obremenitve. Pri tem pomagajo medvretenčne ploščice ali diski intervertebrales. Plošččice delujejo kot blažilci, ki prenašajo obremenitve na celotno površino vretenc.

Obstaja 33 do 34 vretenc.
Obstaja 23 medvretenčnih diskov.

Vratna hrbtenica - 7 vretenc = C1 do C7
Torakalna hrbtenica - 12 vretenc = Th1 do Th12
Lumbalna hrbtenica - 5 vretenc = L1 do L5
Sakralna hrbtenica - 5 ali 6 vretenc = S1 do S5 (S6)
Sacrum - 4 ali 5 vretenc = Co1 do Co4 (Co5)

V latinščini se imenujejo vretenca:

• C - vertebrae cervicales
• Th - vertebrae thoracicae
• L - vertebrae lumbales
• S - vertebrae sacrales
• Co - vretenca coccygeae

Zanimive informacije:

Medvretenčne ploščice se nahajajo od C2-C3 do stika vretenc L5 in S1.
Hrbtenjača je dolga približno 40 do 50 cm in debela približno 1 cm.
Hrbtenjača izstopa iz možganov skozi hrbtenični kanal od C1 do L2.
Nato se nadaljuje v preplet živcev, znan kot cauda equina, konjski rep.

Poleg vretenc in diskov so tu še okoliške glavne strukture. To so mali medvretenčni sklepi, vezi in mišice.

Skupaj tvorijo funkcionalno enoto, ki ji dolgujemo gibalno in podporno komponento delovanja hrbtenice, stabilnost in ravnovesje človeškega telesa.

Razpon gibanja hrbtenice je v vsakem segmentu različen.
Največji obseg gibanja ima vratna hrbtenica. Torakalna hrbtenica je okrepljena z rebri, ki zmanjšujejo obseg.
Najmanj gibljiva je ledvena hrbtenica, ki nosi največjo obremenitev.

Križnica je negibljiva. vretenca skupaj tvorijo os križnica = križnica. križnica se lahko le rahlo upogne v anteroposteriorni smeri.

Gibljivost hrbtenice je razvidna iz:

1. antefleksija - upogib naprej
2. retrofleksija - upogib
3. laterofleksija - upogib
4. rotacija - obračanje ali zvijanje
5. zasuk - ki je posledica kombinacije zgornjih gibov
6. vzmetenje - omogočajo ga diski in je pomembno za blaženje udarcev

Hrbtenica je ukrivljena v obliki črke S = naravna ali fiziološka ukrivljenost.

Osna ukrivljenost hrbtenice je pomembna tako za podporo telesa in prenašanje teže kot za blaženje udarcev med gibanjem.
Ima pomembno vlogo pri prilagajanju težišča človeškega telesa.

Naravne ukrivljenosti hrbtenice se izmenjujejo v naslednjem vrstnem redu:
vratna lordoza > prsna kifoza > vratna lordoza > križna kifoza.

Zanimivo je, da se lordoza pri šestletnem otroku, ko spi v ležečem položaju, še vedno zravna. Določena stopnja upogljivosti se ohranja vse življenje.

Naravna ukrivljenost je prikazana v spodnji tabeli

Skolioza je patološko ali bolezensko odstopanje hrbtenice za več kot 10 stopinj.
Zanimive informacije najdete v članku Skolioza

Hiperlordotična ukrivljenost = lordoza na kratko...

Gre za prekomerno ukrivljenost dela hrbtenice v smislu anteriornega odklona. Poveča kot ukrivljenosti hrbtenice in medenice. Vzrok temelji predvsem na neravnovesju mišic trebuha, hrbta, zadnjice in stegen.

Nastane v vratnem ali ledvenem delu hrbtenice.

Glede na to, kateri segment prizadene:
vrat = cervikalna hiperlordoza - vratna
ali
kolk = ledvena hiperlordoza - ledvena

Ledvena hiperlordoza je pogosteje zastopana.

Ledveni del je najbolj obremenjen segment hrbtenice. Pri odstopanju krivine pride do sprememb, ki povzročijo moteno delovanje segmenta hrbtenice.

Dolgoročno mišično neravnovesje prispeva k razvoju bolečin v hrbtu, ledvenem delu hrbtenice ali križu. Hujša stopnja je okvara strukture vretenc in medvretenčne ploščice. V tem primeru obstaja tudi nevarnost herniacije ploščice.

Pri nepravilni telesni drži lahko opazimo tudi:

• izbočen hrbet - hiperlordoza, tj. pretirano upogibanje v ledvenem (L) delu hrbtenice
• raven hrbet - nezadostna prsna (Th) kifoza in ledvena (L) lordoza
  raven - uravnotežena lordoza vratnega (C) ali ledvenega (L) dela hrbtenice
• okrogel hrbet - hiperkifoza, prekomerna prsna (Th) kifoza

Sindrom zgornjega in spodnjega križa

Kaj je to, sprašujete?

V primeru mišičnega neravnovesja lahko na spletu najdemo tudi dva izraza, in sicer zgornji ali spodnji prekrižani sindrom. Zgornji za zgornjo polovico telesa in spodnji za spodnjo polovico telesa.

Pri mišicah se nanaša na določeno nagnjenost k njihovemu skrajševanju in slabljenju.

V tabeli so prikazane mišice, razvrščene glede na njihovo nagnjenost k skrajševanju in slabljenju

A. Sindrom zgornjega križa

Gre za mišično neravnovesje v zgornji polovici telesa. kaže se predvsem s hiperkifozo prsne hrbtenice, tj. okroglim hrbtom.

Posledično lahko opazimo naslednje:

• hiperlordoza vratne hrbtenice
  • štrleča brada
  • zamašenost vratu
• padec ramen naprej
• izstopajoče lopatice

Preobremenitev vratne in prsne hrbtenice povzroči skrajšanje vratnih in prsnih mišic. Mišice vratu in lopatice postanejo ohlapne.

Težave nastanejo zaradi nestabilnosti vratnih in vratnih mišic. Primeri vključujejo bolečine v vratu, ki izžarevajo v glavo, pa tudi v ramena, med lopatice ali v zgornje okončine. Dodajo se psevdoradikularne težave.

B. Spodnji križni sindrom

V tem primeru mišično neravnovesje prizadene spodnjo polovico telesa. Ta oblika je zastopana v večji meri.

Kaže se kot ledvena ali ledvena hiperlordoza. Trebušne in glutealne mišice postanejo ohlapne, mišice hrbta, medenice in stegen se skrajšajo.

Območje spodnjega dela hrbta je dolgotrajno preobremenjeno. Posledica so bolečine v križu in hrbtu ter bolečine v kolkih in kolčnih sklepih.

Na splošno lahko vzroke za prekomerno upogibanje hrbtenice razdelimo na prirojene, pridobljene in posturalne ali posturalno lordozo.

Predpostavlja se, da je za razvoj hiperlordoze v večini primerov odgovorna nepravilna drža.

Enako velja v primeru ploskega hrbta. V tem primeru gre za nasproten pojav, ko je ukrivljenost sploščena = nezadostna.

Anterverzija in retroverzija medenice + hiperlordoza

Medenica ima pomembno vlogo pri pravilni drži telesa.

V primeru medenice gre za dva odklona v anteriorni smeri. Govorimo o aneverziji in retroverziji. Druga vrsta je bočni premik, poševnost ali rotacija. Pojavlja se tudi pri skoliozi.

Na pravilen položaj medenice v anteroposteriorni smeri vplivajo predvsem mišice trebuha, medeničnega dna, tudi prepona. Podobno so v tem razmerju pomembne mišice hrbta, zadnjice in spodnjih okončin.

A. Anteverzija medenice = nagib medenice naprej, ko se simfiza pubis pomakne navzdol.

V tem kontekstu se omenja primarna medenična anteverzija s sekundarno hiperlordozo. Gre za stanje, pri katerem so upogibalke kolka skrajšane in dominantne.

Nasprotno.

V primeru, ko so iztegovalke kolka skrajšane in prevladujejo, posledično pa so trebušne mišice šibke, gre za primarno hiperlordozo hrbtenice in sekundarno anteverzijo.

Anterverzija medenice povzroči ledveno hiperlordozo in obratno hiperlordoza povzroči medenično antverzijo.

B. Retroversija medenice = stanje, pri katerem se medenica nagne nazaj in simfiza kaže navzgor.

Povzročajo jo predvsem oslabljene mišice v glutealnem predelu - glutealne mišice. V tem primeru se pojavi raven hrbet, zmanjšana krivina ledvene lordoze.

V večji meri je retroverzija prisotna pri ljudeh s hipermobilnostjo sklepov.

Napačna drža + mišično neravnovesje + sedeči način življenja + ...

Hiperlordoza je vse pogosteje posledica sodobnega načina življenja.

To je še posebej povezano s sedečim načinom življenja ali pretiranim sedenjem na delovnem mestu.

Vendar bodite pozorni.

Izvor težav je treba iskati že v otroštvu. Pomanjkanje gibanja, nepravilna drža, napačne gibalne navade, plosko stopalo, oslabljene mišice in mišično neravnovesje.

To so razlogi, zaradi katerih se lahko bolečine v hrbtu pojavijo že v otroštvu.

Oslabitev trebušnih, glutealnih in hrbtnih mišic ter mišic medeničnega dna. Mišično neravnovesje med trupom in spodnjimi okončinami.

To so predvsem mišice:

• prečna trebušna mišica - musculus transversus abdominis
• musculus gluteus maximus - velika glutealna mišica
• musculus iliopsoas - mišica kolčnega sklepa, ki jo sestavljajo
  • musculus psoas major - pripenja se na hrbtenico in stegnenico
  • musculus iliacus - pripenja se na kolčno kost in stegnenico
• musculus erector trunci - sklop mišic, ki se pripenja na hrbtenico
  erector spinae - mišice, ki dvigujejo trup in hrbtenico
• musculus quadratus lumborum - štiriglavi ledveni mišičnjak
• stegenske mišice - sestavljajo jih tri mišice na zadnji strani stegna
  • biceps femoris - dvoglava mišica stegna
  • mišica semimembranosus - polglava mišica stegna
  • mišica semitendinosus - semilunarna mišica
• mišice medeničnega dna - skupek več mišic
  • iz skupine musculus levator ani, musculus coccygenus, m. transversus perinei superficialis, m. ischiocavernosus in drugih
  • mišice, pomembne za dihanje, držo, gibanje, izločanje, spolno delovanje itd.

Mehanizem problema mišičnega neravnovesja je preprost:

Dolgotrajni prekomerni uporabi hrbtnih mišic sledi njihovo skrajšanje. Temu se pridružita še zmanjšana prekrvavitev in prehrana. Posledica tega je razvoj deformacije vratne hrbtenice in upogibanje. trebušne mišice pa so ohlapne in raztegnjene.

Oslabitev trebušnih mišic + glutealnih mišic >
Skrajšanje upogibalk trupa + iztegovalk hrbtenice >
Vpliv mišic stegen + afunkcionalno medenično dno.

Pregled glavnih vzrokov in dejavnikov tveganja na kratko:

1. Prirojene napake - nepravilnosti se pojavijo med intrauterinim razvojem
2. Pridobljene - poškodbe ob rojstvu, poškodbe v otroštvu, operacije hrbtenice, druge bolezni in tumorji
3. prekomerna telesna teža in debelost, zlasti v otroštvu
4. pomanjkanje vitaminov, zlasti vitamina D, ki je pomemben za tvorbo kosti, in mineralov, kot je kalcij
5. nosečnost
6. slaba drža telesa
7. dolgotrajno sedenje, nedejavnost, sedeči način življenja in sedeče delo
8. mišična neravnovesja
9. ploska stopala
10. nepravilno dihanje
11. pretirano preobremenjevanje - dvigovanje bremen
12. enostranska preobremenitev hrbtenice

Preberite tudi članke:
Debelostpri otrocih in mladostnikih
Prekomerna telesna teža ali debelost?
Izračunajte svoj indeks telesne mase

V ozadju nastanka težav so dolgoročne težave. Te se lahko pokažejo že v otroštvu ali v mladostništvu.

Najprej se lahko pojavijo bolečine v hrbtu, križu ali križnici in vratu. Bolečina je lahko rezajoča, pekoča, v obliki lumbaga, dolgotrajna, ponavljajoča se.

Zaplet je sprememba strukture vretenc in enostranska prekomerna obremenitev medvretenčne ploščice. To stanje lahko privede do poškodbe ploščice in herniacije, tj. premikanja dela ploščice.

Druga nevarnost herniacije diska je stiskanje hrbtenjače ali hrbteničnih živcev. Stiskanje živčnih struktur povzroči draženje korenin - radikulopatijo. Gre za bolečino in druge živčne simptome (mravljinčenje, motnje občutka ali gibljivosti), ki se širijo na območju, ki ga inervira zadevni živec.

Bolečina ni edina težava pri hiperlordozi.

Primer je tudi povečana napetost mišic v ledvenem predelu. Napetost hrbtnih mišic se širi vstran. Oseba to zaznava kot nelagodje.

To je povezano z mehanizmi gibanja. Spremembe drže, spremembe hoje.

Medenica je potisnjena naprej, kolki so bolj upognjeni, hrbet je pogreznjen.
Pri vratni lordozi seveda vrat.
Prisotna je protrakcija ramen - ramena padajo naprej.

Diagnoza temelji na anamnezi in pregledu, ki ga delimo na statičnega ali dinamičnega. Poleg pregleda drže, gibanja in same hrbtenice opravimo še pregled po vertikali po Mathiasu, Jaroszu in Lomíčku, Adamsov test in druge.

Pomembno je oceniti vrat, prsni koš, medenico, spodnje okončine, ploske noge, simetričnost drže, višino lopatic in bokov, zgornje in spodnje okončine ter mišični tonus. To se izvaja z vsake strani s pogledom, pa tudi z dotikom.

Pomembne so tudi slikovne metode, in sicer rentgensko slikanje, računalniška tomografija ali magnetna resonanca.

Stopnja ukrivljenosti se oceni na bočni sliki. CT in MRI lahko razkrijeta poškodbe vretenc, ki so lahko stožčaste oblike, in stanje diskov.

Pri bolečinah v hrbtu je pomembna tudi diferencialna diagnoza, ki razkrije natančen vzrok težave.

Informacije o hiperlordozi kot glavne vzroke navajajo napačno držo in mišično neravnovesje. Težave izvirajo iz otroštva in sedečega načina življenja.

Hiperlordozo, ki še ni poškodovala vretenc, je mogoče odpraviti.

Bolečina je simptom dolgotrajne preobremenitve hrbtenice, vretenc, diskov, pa tudi togosti hrbtnih mišic. Bolečina se lahko razširi na vse dele hrbta, vse do pod lopaticami ali do zadnjice.

Po nesreči in padcu na zadnjico je treba pomisliti na kokcidinijo, sindrom petnice. Vendar se lahko tovrstna bolečina pojavi sčasoma, ko oseba pozabi na padec.

Močna bolečina in širjenje drugih neprijetnosti, kot so mravljinčenje, oslabljena občutljivost, tudi precejšnja mišična oslabelost okončine, privedeta do radikulopatije. Radikularni sindrom nastane na primer pri herniji diska.

Bolečino spremlja sprememba drže in gibalnih vzorcev. Pri stranskem pogledu opazimo izrazito upognjen hrbet in povešena ramena.

Preventiva je na prvem mestu

Zato...

Že od otroštva naprej je treba otroke učiti pravilne drže in gibalnih navad ter jih spodbujati k ustreznim telesnim dejavnostim.

Na splošno morajo otroci spoznati načela zdravega življenjskega sloga.

Pomembna je racionalna prehrana z zadostno količino vitaminov, mineralov in uravnoteženim razmerjem hranilnih snovi.

Pazite na prekomerno telesno težo in debelost pri otrocih.

Preventiva vključuje tudi:

• hojo v zadostnem dnevnem odmerku
• pravilna drža telesa
• odpravljanje neustreznih gibalnih navad
• redno in primerno telesno vadbo, plavanje, tek, kolesarjenje itd.
• sedenje z občasnimi spremembami položaja
• zadostni odmori pri delu
• ergonomija na delovnem mestu in doma
• pravilna tehnika dvigovanja bremen
• enostransko obremenjevanje je neprimerno
• pomembna je šola za hrbet