Limfedem: kaj je in kako se kaže? + Zdravljenje

Limfedem je kronična bolezen, ki se sčasoma poslabša (napreduje). Nastane zaradi neravnovesja med proizvodnjo in odvajanjem limfe. Posledica je kopičenje limfne tekočine v tkivih ali limfostaza.

Do otekanja pride zaradi povečane vsebnosti beljakovin (proteinov). Zaplete se zaradi pogostih vnetij in fibroznih sprememb podkožnega tkiva in tkiv. Lahko je primarna, pa tudi sekundarna. Primarno nastane kot razvojna napaka, pa tudi kot posledica dednega dejavnika. Sekundarno kot posledica druge bolezni ali poškodbe limfnega sistema.

Limfni sistem, znan tudi kot limfni sistem, je odgovoren za prenos limfe (limfne tekočine) po telesu. Gre predvsem za prostor med krvjo in intersticijskim prostorom. Limfni sistem ima pomembno vlogo tudi pri človekovi odpornosti.

Kaj je limfni sistem?

limfni sistem je velik sistem v človeškem telesu. Ima pomembno vlogo pri imunskih procesih v telesu. Vključuje limfno tekočino (tj. limfo), limfne žile, limfne vozle, timus in vranico, na primer. Pomembne sestavine so tudi prebavni sistem ali kostni mozeg, pljuča in jetra.

Proizvodnja limfe poteka na ravni krvnih žil, od koder se tekočina filtrira v ekstravaskularni (tako imenovani intersticijski) prostor. V dnevu se proizvede približno 2 do 4 litre te tekočine. Vsebuje različne produkte presnove, pa tudi na primer soli ali beljakovine.

Limfa je brezbarvna tekočina, ki nastaja kot produkt celične presnove, pa tudi kot filtrat iz krvnih žil. Vsebuje sestavine, kot so npr:

• krvna plazma
• beljakovine
• v črevesnem traktu in maščobe, ki se nato prenesejo v jetra
• limfociti

limfa se naprej prenaša v limfnih žilah. limfne žile se slepo začenjajo v intersticijskem prostoru, tj. v intersticiju. ta majhen preplet žil se povezuje v velike limfne kolektorje. stena limfnih žil je za razliko od krvnih žil zelo tanka.

V enem dnevu nastane 20 litrov tkivne tekočine.
10 % (približno 2-4 litre) je limfe.
90 % te tekočine se ponovno absorbira v krvne žile.

Limfne žile so zelo prepustne. Celo bakterije, ki ne prehajajo skozi steno žile, lahko prodrejo skozi njo. Limfa nato potuje do bezgavk. Bezgavke imajo filtrirno funkcijo in pomembno vlogo pri imunskih reakcijah.

Bezgavke so razporejene po vsem telesu. Najpogosteje se nahajajo v bližini velikih krvnih žil. Njihova filtrirna sposobnost jim omogoča, da zadržijo različne tuje snovi. To so na primer prej omenjene bakterije, pa tudi drugi mikrobi ali tumorske celice. Tudi zaradi te lastnosti se bezgavke povečajo pri različnih vnetjih in boleznih. Limfociti, ki so del imunosti, se nahajajo v bezgavkah.

Limfa, ki nastaja kot presnovek celic ali kot filtrat krvne tekočine, služi kot drenažni sistem za limfo.
Ima pomembno vlogo pri imunskih procesih v telesu.
Limfne žile so pogosta pot za prenos rakavih celic po telesu, kar imenujemo tudi metastaziranje.

Vzrok za limfedem je nezadostno delovanje limfnega sistema, ki ne more odstraniti odvečne tekočine iz tkiv, zato se ta kopiči lokalno na različnih mestih in povzroča otekanje.

Vzroki za limfedem so različni

Vzroki za nastanek limfedema so lahko različni. Primer je poškodba strukture limfnih žil ali njihova funkcionalna motnja na ravni zaklopk. Vzrok je lahko tudi zamašitev krvne žile. Posledica je kopičenje limfe in s tem drugih snovi, ki jih vsebuje. Na primer beljakovin, metabolitov ali tujih snovi.

Kopičenje nato povzroči otekanje. Zaplet je vnetje, pa tudi lignifikacija podkožnega tkiva. Vnetje je lahko nenalezljivo. Koža postane rdeča. Otekanje se sčasoma poslabša.

Limfedem delimo na primarni in sekundarni:

• Primarni je posledica prirojenih okvar limfnega sistema ali dednosti.
• Sekundarni nastane zaradi poškodbe limfnega sistema in kot simptom druge bolezni, kot je npr:
  • okužbe
  • Vnetje (neinfektivno)
  • žilna bolezen
  • onkološka bolezen
  • nesreča, poškodba, poškodba med operacijo
  • dolgotrajna imobilizacija

V primeru primarnega vzroka gre za razvojno anomalijo v limfnem sistemu. Na primer limfangiodisplazija. Vzrok je lahko tudi dedni dejavnik, tj. družinski pojav. Prizadene predvsem ženske.

Limfedem je prirojen, lahko pa se pojavi tudi v adolescenci, pri čemer vzrok ni znan. Najpogostejše območje nastanka so spodnje okončine, zlasti goleni. Nato se širi navzgor.

Sekundarni vzrok je pogosto posledica poškodbe limfnega sistema. Nastane kot posledica blokade ali ovire limfnega sistema. Je posledica na primer operacije, zlasti radikalne obsežne operacije zaradi raka. pa tudi vnetja ali poškodbe.

Otekanje se pojavi na mestu, kjer je odvajanje omejeno, nato pa se širi navzdol. Prizadene tako ženske kot moške. Najpogostejši je limfedem zgornjih okončin po operaciji dojk ali po mastektomiji zaradi raka dojke.

Najbolj značilen simptom limfedema je pojav otekline. Vendar pa to ni prvi simptom. Glede na dostopne vire se limfedem deli na 4 osnovne stopnje.

V tabeli so opisane 4 faze limfedema

Druga oblika je delitev limfedema na stopnje, kot je prikazano v tabeli

Pri primarnem limfedemu se značilna oteklina začne na spodnji okončini, nato pa se širi navzgor po okončinah. Pri sekundarnem limfedemu je potek drugačen.

Sekundarni limfedem se pogosto pojavi po operaciji, kemoterapiji in radioterapiji, najpogosteje v enem letu po zdravljenju raka. Oteklina se pojavi na mestu pod poškodbo limfnega sistema, od koder se širi navzdol. Imenuje se tudi zgodnji edem.

Pozni tip se razvije tekom življenja. limfnega edema še nismo odkrili. Lahko pa ga sproži tudi nesreča, po možnosti ugriz žuželke in celo odvzem krvi. Drug primer je maligni edem, ki nastane kot posledica poslabšanja osnovne bolezni. Njegova manifestacija je na primer velika bolečina.

Drugi simptomi vključujejo:

• bleda koža
• potna koža
• povišana temperatura kože
• izguba vidnosti žilnega vzorca, zlasti na hrbtišču roke
• hiperkeratoza kože, tj. povečano poroženevanje
• površinska poškodba razjede, tj. razjeda na koži
• v primeru izrazite fibroze podkožnega tkiva je lahko okončina zmanjšana, otrdela z omejitvijo gibanja
• izpadanje las

zaplet je veliko tveganje za poslabšanje stanja

Zapleti so pri limfedemu pogosti. predstavljajo veliko tveganje za poslabšanje in napredovanje bolezni. vključujejo

• vnetje kože ali dermatitis (še posebej nevarno je infekcijsko vnetje, ki najpogosteje vključuje bakterije, kot so stafilokoki in streptokoki)
• ekcem
• vnetne revmatične bolezni
• mikoza (predvsem kot zaplet zaradi vlažnega okolja v oteklem tkivu in njegovih vrezninah)
• motena gibljivost sklepov
• omejitev vsakodnevnih dejavnosti
• Stewart-Trevesov sindrom ali limfangiosarkom (redek pojav)

Za ugotovitev bolezni zadostuje natančna in pravilna anamneza. V anamnezi poiščemo poškodbe, operacije, kemoterapijo, radioterapijo in druge bolezni. Nato ocenimo klinično sliko. Zato je pomembno navesti, kako dolgo trajajo težave in kako so se razvile.

Diagnoza vključuje tudi položitev prsta na kožo in oceno, ali na tem mestu ostaja vdolbinica. Nato se izmeri obseg okončin. Pomembno je oceniti spremembe na koži. S tako imenovanim Kaposi-Stemmerjevim znakom se določi možnost kožne trepalnice na drugem prstu. Ta znak se oceni zlasti v primeru primarne otekline.

Pri limfedemu se uporabljajo tudi slikovne metode, na primer limfografija, scintigrafija (limfoscintigrafija). Uporabljajo se tudi CT, MRI, rentgenski posnetek mehkih tkiv, USG, znan tudi kot SONO. Pri sumu na raka se odvzame vzorec za biopsijo. Laboratorijske preiskave vključujejo ščitnični hormon, krvni sladkor, krvno sliko, FW, CRP, kreatinin, sečnino, albumin in beljakovine.

Limfedem je lahko v zgodnjih fazah prikrit, ne da bi bila okončina otekla in povečana. Prvi simptom je lahko občutek pritiska, šibkosti ali utrujenosti v okončini. Nato se oteklina pojavi med dnevnim naporom. Vendar v tem trenutku pomaga nameščanje, tj. dvignjena lega okončine.

Za tretjo fazo je značilna vztrajna oteklina. Na to kaže vdolbinica v koži ob pritisku prsta v kožo. Ta sčasoma izgine, vendar to stanje vztraja krajši čas. V primeru obsežnejše poškodbe fibroznega tkiva je koža toga. Tudi ta test pritiska ni dokončen.

Oteklina je v tem času precejšnja, okončina je povečana. Paradoksalno se pri obsežnih fibrotičnih spremembah okončina skrči. Koža je toga, gibanje v sklepu je omejeno. Pojavi se lahko tudi vnetje kože, tudi v obliki površinske poškodbe ali večje razjede.

Za pozno fazo so značilne deformacije okončin, znane tudi kot elefantiaza. V primeru zapletov je znano, da se limfedem poslabša. Pri primarnem limfedemu se oteklina začne razvijati v spodnjih delih spodnje okončine in napreduje navzgor. Pri sekundarni oteklini je v območju pod prizadetim področjem, navzdol.