Zdravljenje možganske krvavitve: zdravila ali nevrokirurgija?

Kako se zdravijo spontane vrste krvavitev?

Cilj zdravljenja intracerebralne krvavitve je preprečiti nadaljnjo rast hematoma in ustaviti krvavitev.

Z zgodnjim zdravljenjem preprečimo zaplete in pozne posledice krvavitve.

Terapija obsega uravnavanje krvnega tlaka z antihipertenzivnimi zdravili. Za hitro znižanje tlaka se dajejo intravenska hipotenzivna zdravila, kot je urapidil. Potrebno je stalno spremljanje krvnega tlaka ob bolnikovi postelji.

Poleg tega je pozornost usmerjena na hemostazo in spreminjanje hemokoagulacije(strjevanja krvi).

Pri obsežnem možganskem edemu je potrebno protikrvno zdravljenje, zlasti intravenski manitol.

Pomemben je tudi pravilen položaj bolnika. Glava mora biti za 30-45° višje od preostalega telesa.

V nekaterih primerih se bolnik ne odziva na zdravljenje, njegovo klinično stanje napreduje in zavest se slabša. Potrebno ga je spraviti v umetno spanje s priključitvijo na umetno pljučno ventilacijo.

Nevrokirurško zdravljenje se izvaja z namenom drenaže velikih hematomov zunaj bazalnih ganglijev s prostornino 30-100 ml. Ta postopek hitro zmanjša znotrajžilni tlak in zmanjša tveganje ishemije v okolici krvavitve.

Kirurško zdravljenje lahko reši bolnikovo življenje, vendar ne izboljša preostalega nevrološkega primanjkljaja.

Začetno zdravljenje bolnika s subarahnoidno krvavitvijo vključuje popoln počitek v postelji. Priporočljivo je, da je bolnik v tihi, temni sobi s podprto glavo.

Hude glavobole lajšamo z dajanjem analgetikov in anksiolitikov (zdravil proti duševnemu nemiru in tesnobi). Lahko se dajejo antiemetiki (zdravila proti bolečinam). Dajanje na primer fenitoina preprečuje nastanek epileptičnih napadov.

Posebna pozornost je namenjena nadzoru krvnega tlaka. Za zgodnje odkrivanje in zdravljenje srčnih aritmij se izvaja EKG.

Po pravilni diagnozi in odkritju raztrgane anevrizme je indicirano nevrokirurško zdravljenje, ki je namenjeno odstranitvi anevrizme iz krvnega obtoka.

Možna sta dva nevrokirurška pristopa. O konkretnem postopku odloča kirurg:

1. z nevrokirurško kleščo odreže vrat anevrizme z zunanje strani
2. intravaskularno zdravljenje anevrizme z uporabo tuljave, ki se vstavi v notranjost anevrizme in zapolni vrečko. To se imenuje coiling

Trenutno je cilj operirati anevrizmo v 48 urah po tem, ko je počila. V tem času se pri bolnikih še ne pokaže refleksna vazokonstrikcija (krči).

Cilj hitrega posega je preprečiti ponovno krvavitev in ishemično poškodbo možganov zaradi vazospazma.

Cilj medicinskega zdravljenja je zmanjšati tveganje za ponovno krvavitev, zmanjšati krče in preprečiti zaplete.

Zdravljenje po poškodbi

Primarno zdravljenje epiduralne krvavitve je nujna nevrokirurgija.

Po drenaži hematoma se zdravijo izvor krvavitve in morebitni zlomi lobanje. Na lobanjske kosti se zašije trda plenica, da se prepreči nadaljnja krvavitev.

Pri epiduralni krvavitvi, ki jo povzroči krvavitev iz vene ali venskega pleteža, hematom morda ne bo hitro in ekspanzivno rasel. V takih primerih je možna tudi konzervativna obravnava brez potrebe po operaciji.

Vendar je treba bolnika spremljati s ponavljajočimi se CT-preiskavami možganov, dokler se hematom ne zaceli.

Tudi pri akutnem subduralnem hematomu je najprimernejši način zdravljenja kirurgija. Krvna vsebina se odvaja skozi luknjo, izvrtano v lobanjo.

Pri obsežni možganski oteklini s premikom možganskih struktur je potreben obsežnejši nevrokirurški poseg.

Opravi se tako imenovana dekompresivna kraniektomija. Odstrani se kos kosti, da otečeni možgani niso stisnjeni v majhnem prostoru lobanje. Ko se možgani vrnejo v svoj položaj in se oteklina zmanjša, se lahko ta kos kosti vrne na svoje mesto.

Kronični subduralni hematom se zdravi s kontinuirano 24-urno drenažo (postopno odvajanje vsebine). Včasih so kronični hematomi obdani z vezivno ovojnico. V tem primeru se ponovno opravi kraniektomija ter odstranita hematom in ovojnica.