Kaj je kronično vensko popuščanje, kako se kaže, ali ima tveganja?

Kronično vensko popuščanje, bolezen žil spodnjih okončin, je ena od sodobnih civilizacijskih bolezni. Govori se o epidemiji novega stoletja, saj je njena večfaktorska podlaga v današnjem načinu življenja.

Vpliva na kakovost življenja in prizadene približno 15 % prebivalstva.

Njeno zdravljenje je dolgotrajno, prav tako dolgotrajno in zahtevno, če ne celo nemogoče brez skrbnega sledenja.

Poleg genetske predispozicije in drugih notranjih dejavnikov k njenemu razvoju prispevajo tudi številni zunanji dejavniki, med katerimi sta sedeči način življenja in pomanjkanje gibanja.

Tveganje pa je razvoj resnih zapletov, ki se ne končajo le s kožnimi okvarami.

Kronično vensko popuščanje Kronično = dolgotrajno Vensko = vensko Popuščanje = insuficienca

Bolezen je povezana z motenim pretokom krvi iz ven spodnjih okončin. Ta motnja venske hemodinamike ne vpliva le na vene, temveč tudi na vsa okoliška tkiva, kot je koža.

Oseba najpogosteje opazi spremembe na koži, ki se jim pridružijo še druge neprijetne subjektivne nevšečnosti.

Med objektivnimi težavami so najbolj znane krčne žile spodnjih okončin.

Iz skupine subjektivnih se ljudje pritožujejo nad bolečinami v nogah do nadležnih krčev v nogah.

Žile in...

Žile so krvne žile, ki prevajajo kri do srca.

Kri mora iz spodnjih okončin priti tudi nazaj v srce.

Na kri, tako kot na vse na Zemlji, vpliva gravitacija. In zaradi gravitacije se težje vrača iz nog. Žile so zato prilagojene tako, da olajšajo pretok navzgor do srca.

Splošno znano je, da žile odkislinjeno kri prenašajo nazaj v srce in nato v pljuča. V pljučih se kri ponovno oksigenira in nato iz levega prekata srca prek aorte iztisne nazaj v telesni obtok.

Arterije so tiste krvne žile, v katerih se nahaja s kisikom bogata kri.

Natančnejša delitev je naslednja: arterije prevajajo kri iz srca v telo, žile pa v srce.

Pljučna arterija (velika pljučna arterija) gre z desne strani srca, natančneje iz desnega prekata, v pljuča in prenaša kri, bogato s kisikom.

Štiri pljučne vene pa prenašajo oksigenirano kri nazaj na levo stran srca, od koder se kri skozi aorto iztisne v veliki krvni obtok prek levega prekata.

Razen te podrobnosti se arterije in vene med seboj razlikujejo po sestavi.

Stena arterij je debelejša in vsebuje veliko več mišičnih vlaken.

Stena žil ima le majhno število mišičnih vlaken. V različnih delih telesa pa se žile razlikujejo tudi po zgradbi.

Tak primer so žile na okončinah.

Tako kot srce imajo tudi žile zaklopke, ki usmerjajo pretok krvi.

Zaklopke v žilah spodnjih okončin pomagajo, da kri pravilno teče navzgor, nazaj v srce.

Poleg tega pretok krvi v venah spodnjih okončin pospešuje mišična črpalka.

Obdajajoče mišice (telečje mišice) se med gibanjem krčijo in sproščajo. Z njimi črpajo kri, ki se nato giblje naprej. Zato dolgotrajna neaktivnost in pasivnost, dolgotrajno sedenje ali stanje niso primerni.

+

Velike vene spodnjih okončin so nameščene ob velikih arterijah. Ta namestitev prav tako pomaga pri potiskanju krvi ven, saj se velike arterije ritmično krčijo in sproščajo.

A...

Žile se glede na njihovo razporeditev delijo tudi na:

• globoke - velike vene, ki se nahajajo ob velikih arterijah
• površinske - manjše vene, ki zbirajo kri iz tkiv in se nato v obliki prepleta stekajo v večje globoke vene
• povezovalne vene, ki povezujejo oba sistema krvnih žil

Splošni uvod bo pomagal pri orientaciji v posebnem poglavju.

Želite izvedeti več o kroničnem venskem popuščanju? Kaj ga povzroča? Kakšni so simptomi? Kako se zdravi in ali ga je mogoče preprečiti? Berite naprej z nami.

Kaj je kronično vensko popuščanje in kako je opredeljeno?

Že ime pove, da gre za dolgotrajno vensko insuficienco. Bolezen je progresivna (sčasoma napreduje).

Natančneje...

Gre za stanje, pri katerem je vračanje venske krvi iz spodnjih okončin v zgornji del telesa in srce zmanjšano, omejeno, oslabljeno ali oslabljeno.

Zaradi kroničnega poteka se kri kopiči v spodnjih okončinah. Posledično se sproži kaskada bolezenskih sprememb, ki so odgovorne za številne druge težave.

Te so subjektivne in objektivne. To pomeni tiste, ki jih občutimo, in tiste, ki jih lahko opazujemo od zunaj.

Kronično vensko popuščanje uvrščamo med bolezni obtočil. Je podtip kronične venske bolezni.

Kronična venska bolezen (kronična venska bolezen spodnjih okončin) ni enaka kronični venski insuficienci.

Kronična venska bolezen = skupina bolezni, ki prizadenejo vene.

Kronično vensko popuščanje je hujša oblika kronične venske bolezni. Vključuje prisotnost povečanega krvnega tlaka v venskem sistemu spodnjih okončin + zaplete, ki iz tega izhajajo.

Kronična venska bolezen je skupina bolezni venskega sistema. kronično vensko popuščanje + venska hipertenzija spodnjih okončin + zapleti.

Za oceno venskega popuščanja se uporablja havajska klasifikacija CEAP. Klasifikacija, ki jo je leta 1994 na Havajih sprejel Ameriški forum za vensko bolezen.

CEAP = C = klinična E = etiologija A = anatomija P = patofiziologija

V tabeli je podana bolj jedrnata oblika klasifikacije CEAP

Vzrok bolezni je večfaktorski, saj je vpletena kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov.

Kronično vensko popuščanje je v Mednarodni klasifikaciji bolezni razvrščeno pod oznako I87.2.

Podrobneje je to motnja vračanja krvi iz spodnjih okončin v zgornjo polovico telesa in v srce. Posledično se poveča krvni tlak v venskem sistemu.

Vzrok za to naj bi bili predvsem naslednji dejavniki:

A. Krvni povratek je venski refluks, povratni tok krvi v vene, ki je posledica nepravilnega delovanja venskih zaklopk (pri valvularni insuficienci).

Kri se zaradi gravitacije vrača v spodnje dele žil, zato pride do refluksa.

To povzročajo različne motnje vezivnega tkiva (zlasti kolagena ali elastina) in gladkih mišic, pa tudi vnetje ven, katerega primer je tromboflebitis.

B. Obstrukcija je ovira za pretok krvi, ki lahko nastane na primer zaradi venske tromboze. To je krvni strdek, ki se usede na steno vene.

C. Med drugim gre lahko za motnjo mišične črpalke, pri kateri mišice spodnjih okončin niso v pomoč. Do nje pride tudi zaradi motenj v delovanju telečjih mišic kot posledice živčno-mišičnih bolezni.

A...

Možni vzrok so tudi prirojene venske anomalije.

Kronično vensko popuščanje delimo na dve osnovni vrsti, in sicer:

1. primarna - vzrok ni znan
2. sekundarna - vzrok je znan, primeri so krčne žile, vnetje ali tromboza

Na kratko: kronično vensko popuščanje in moteno prekrvavitev povzročajo:

• nezadostno delovanje venskih zaklopk
• primarne krčne žile spodnjih okončin
• poškodbe venskih zaklopk zaradi vnetja ali tromboze
• motnje v delovanju venskega endotela (notranje obloge ven)
• motnja mikrocirkulacije

Od blizu so to:

Dolgotrajno povečan tlak v venah negativno vpliva na mikrocirkulacijo. Majhne vene se v daljšem časovnem obdobju uničijo.

Mikrocirkulacija = pretok krvi v najmanjših krvnih žilah - kapilarah, na mestu izmenjave snovi med krvjo in tkivi.

Z napredovanjem vnetne kaskade in interakcijo levkocitov z endotelijem pride do vrste sprememb, ki se končajo s poškodbami ne le malih krvnih žil, temveč tudi okoliškega tkiva.

Vrhunec tega procesa je golenska razjeda.

Shematsko lahko proces opišemo kot:

Poškodba zaklopke - refluks ali preoblikovanje žilne stene - krčne žile ⇒ motena makrocirkulacija + venska hipertenzija ⇒ motena mikrocirkulacija ⇒ kopičenje krvi ⇒ oteklina ⇒ kožne spremembe ⇒ razjeda

In kakšna je povezava med kroničnim venskim popuščanjem in krčnimi žilami?

Poročajo, da je 70 do 90 % primerov povezanih s prisotnostjo primarnih varic s pripadajočo insuficienco površinskih in povezovalnih ven.

Preostalih 10-30 % primerov je povezanih s flebotrombozo (vensko trombozo) in posttrombotičnim sindromom.

Najhujše oblike kroničnega venskega popuščanja se pojavijo pri posttrombotičnem sindromu.

Poleg tega...

Na razvoj in napredovanje kroničnega venskega popuščanja vplivajo različni dejavniki. Ti so bodisi notranji bodisi zunanji.

Multifaktorska osnova vključuje kombinacijo različnih dejavnikov, kot so npr:

• dednost in genetska nagnjenost
• starejša starost
• tromboza in posttrombotični sindrom
• prisotnost krčnih žil
• ženski spol
• hormonske spremembe
• hormonska kontracepcijska sredstva
• večplodna nosečnost - dva ali več porodov
• debelost in prekomerna telesna teža
• način oblačenja - oprijeta oblačila, visoke pete
• kajenje
• slab življenjski slog na splošno in neustrezna prehrana
• zaprtje - pomanjkanje vlaknin v prehrani
• poškodbe in okvare krvnih žil
• hoja po mestnih pločnikih
• prekomerni napori in statična preobremenitev
  • dolgotrajno sedenje in sedeči način življenja
  • dolgotrajno stoječe stanje
  • pomanjkanje gibanja, neaktivnost
    • avtomobili so nadomestili hojo
    • dvigala so nadomestila hojo po stopnicah
    • sedeča delovna mesta
    • delo stoje, brez menjave položaja

Simptomi bolezni so razdeljeni v dve glavni skupini, in sicer na subjektivne in objektivne. Subjektivni so tisti, ki jih oseba občuti. Objektivni so opazovani od zunaj.

Subjektivni so neprijetnosti, ki se lahko pojavijo:

• občutek težkih nog
• utrujenost nog
• bolečine v spodnjem delu nog in goleni
  • pekoče
  • pritisk v nogah
  • občutek mraza
  • mravljinčenje
  • srbenje
  • povečano potenje stopal
  • sindrom nemirnih nog
  • krči v nogah, ki se pojavljajo predvsem ponoči

Objektivni simptomi vključujejo:

• povečanje površinskih ven (teleangiektazija)
  • znane tudi kot metlice, žilne nitke v podkožnem tkivu.
  • corona phlebectatica - razširjene rdeče, modre do vijolične vene na notranji strani gležnja
• otekanje spodnjih udov, gležnjev in goleni
  • oteklina vztraja tudi pri ležanju ali dvigovanju spodnjih okončin
  • enostransko ali enostransko poudarjeno
• krčne žile
• spremembe na koži
  • hiperpigmentacija - porjavelost kože
  • podkožna fibroza
  • golenska razjeda

Vrednotenje kožnih sprememb:

1. Kožne spremembe: ocena - povečanje kožnih žil, tj. corona phlebectatica + oteklina okoli gležnja
2. stopnja - oteklina spodnje okončine + kožne spremembe v smislu hiperpigmentacije, dermatoskleroze, dermatitisa, rdečine
3. stopnja - razjeda golenice (ulcus cruris venosum)

golenska razjeda

Strokovno tudi ulcus cruri.

Golenska razjeda je okvara na koži. Sega globoko v kožo do podkožja.

Je oblika kronične rane. njeno zdravljenje in celjenje je zapleteno in dolgotrajno.

Običajno nastane kot posledica žilne poškodbe zaradi kronične venske insuficience, pa tudi po flebotrombozi.

Pojavi golenske razjede so:

• globok defekt
• obsežna poškodba kože
• krožna oblika
• nepravilni robovi
• prisotnost eksudacije, tj. vnetnega izliva
  • t. i. mokrenje rane
• prevlečena baza defekta
• oteklina okončine

Za diagnozo sta pomembna anamneza in klinična slika. V anamnezi oseba poroča o subjektivnih pritožbah. Pomembna je tudi družinska anamneza in pridružene bolezni.

Oseba se pritožuje nad bolečino, ki je lahko različne narave, ali povečano utrujenostjo in občutkom teže v nogah.

Zdravnik nato oceni stanje spodnjih okončin. Pomembno je ugotoviti prisotnost razširjenih krvnih žil, oteklin, krčnih žil ali v zadnji fazi razjede. Slednja je lahko že zaceljena, lahko pa je tudi v aktivni fazi.

Med slikovnimi metodami je pri pregledu žil spodnjih okončin pomembna dupleksna sonografija. To je ultrazvočna preiskava, pri kateri se ocenjuje žilni sistem ter barvni prikaz žil in pretoka krvi.

Poleg tega se uporablja invazivna meritev venskega tlaka. S tem se določi prisotnost kroničnega venskega popuščanja.

Pri diagnostiki se uporablja tudi klasifikacija CEAP, s katero se oceni splošna ocena kroničnega venskega popuščanja, kar pomaga določiti nadaljnjo strategijo zdravljenja.

Potek bolezni je dolgotrajen, njeno ime pa nakazuje, da gre za kronično bolezen.

Poleg tega je progresivna, kar pomeni, da se sčasoma slabša.

Današnja moderna doba prinaša udobne rešitve, ki pa ne vplivajo vedno pozitivno na naše zdravje.

Sčasoma se zmanjša količina gibanja. Prekomerno sedenje doma ali v službi in na potovanjih.

Neustrezna prehrana je povezana z dejavnikom dednosti in genetske predispozicije. Sčasoma se razvije kronično vensko popuščanje.

Dober primer so ženske, pri katerih se združi več dejavnikov tveganja. Ti so lahko naslednji:

1. hormonske spremembe
2. uporaba kontracepcijskih sredstev in kajenje
3. večkratni porodi
4. sedeče delo ali, nasprotno, dolgotrajno stoječe delo,
5. tesna oblačila in visoke pete
6. pozneje starejša starost ali debelost
7. razen dednosti in genetske predispozicije

1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 = težava, imenovana kronično vensko popuščanje.

Poročajo, da za to boleznijo trpi do polovica prebivalstva, vsi pa se ne zdravijo.

Med 35. in 40. letom starosti prizadene: 7-35 % moških in 20-60 % žensk. nad 60. letom starosti: 15-55 % moških in 40-78 % žensk.

Natančnega poteka bolezni pri vseh ni mogoče določiti. Če pa se pojavijo subjektivne pritožbe, kot so utrujene noge, občutek teže v nogah ali nočni krči in otekanje, ki se ne odzivajo na povišano lego, je treba biti pozoren in poiskati zdravniško pomoč.

Ob dolgotrajnem zanemarjanju obstaja nevarnost poškodb malih krvnih žil in motene prekrvavitve kože in podkožja. To je že stanje, ki vodi do sprememb na koži in celo razjed goleni.

Golenja razjeda je dolgotrajna in problematična za celjenje. Poleg tega se lahko kožni defekt sekundarno okuži, kar ponovno podaljša zdravljenje.

Sprašujete, kakšna je napoved?

Zgodnje odkrivanje z zgodnjim zdravljenjem bolezni lahko dosežemo z omejevanjem napredovanja. Ni nujno, da se konča v hudi fazi z razjedo.

Vendar sta za dober izid potrebna temeljito sodelovanje in zaupen odnos med zdravnikom in bolnikom.