Zdravljenje: katera zdravila se uporabljajo pri kronični obstruktivni pljučni bolezni?
Zdravljenje kronične obstruktivne bolezni ni preprosto.
Upoštevati je treba, da je to resno poškodbo pljuč povzročilo dolgoletno kronično vdihavanje škodljivih snovi.
Pomembno, a ne preveč pozitivno dejstvo je, da so patološke spremembe v dihalih kronične, resne in skoraj nepovratne.
Kljub temu lahko s farmakološkim zdravljenjem in nefarmakološkimi posegi do neke mere izboljšamo pljučno funkcijo in kapaciteto pljuč, zmanjšamo manifestacije bolezni, zmanjšamo pojavnost poslabšanj in s tem izboljšamo kakovost bolnikovega življenja, umrljivost in obolevnost.
To pomeni, da ne le zdravila, temveč tudi kompleksnost zdravljenja lahko pomembno spremenijo bolezen, upočasnijo njeno napredovanje ter tako podaljšajo in izboljšajo kakovost bolnikovega življenja.
Zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni lahko razdelimo v tri osnovne skupine:
- Farmakološko zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni - zdravljenje z zdravili
- zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni s kisikom - zdravljenje s kisikom
- Nefarmakološko zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni - druge nefarmakološke intervencije
Farmakološko zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni
Pri zdravljenju kronične obstruktivne pljučne bolezni se hkrati uporablja več zdravil.
Temeljno zdravilo so bronhodilatatorji. To so zdravila, ki pomagajo razširiti dihalne poti in tako sprostiti obstrukcijo.
Pomembni so tudi inhalacijski kortikosteroidi, ki bolniku preprečijo ponavljajoča se poslabšanja.
Poleg tega se uporabljajo tudi selektivni zaviralci PDE-4, sistemski kortikosteroidi, mukolitiki, antibiotiki, protivirusna zdravila, antidepresivi in drugi.
Preglednica zdravil, ki se uporabljajo pri kronični obstruktivni pljučni bolezni:
Bronhodilatatorji |
|
Metilksantini |
|
zaviralci fosfodiesteraze-4 (PDE-4) |
|
inhalacijski kortikosteroidi |
|
Mukolitiki |
|
Protimikrobna zdravila |
|
Antidepresivi |
|
Nefarmakološko zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni
Nefarmakološko zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni vključuje preprečevanje in druge ukrepe.
1. Preprečevanje nastanka bolezni je priporočljivo, kadar bolnik še ne trpi za boleznijo in tako prepreči njen nastanek. Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni pa je upoštevanje preventivnih ukrepov še posebej pomembno, saj preprečuje napredovanje bolezni.
Preprečevanje kronične obstruktivne pljučne bolezni:
- ne kadite ali se poskušajte izogibati kadilskim okoljem
- izogibajte se prašnim ali nevarnim okoljem (delo, dom - trdna goriva - prezračevanje)
- zaščitite se pred okužbo in ponovnim pojavom (razkuževanje, zdravljenje, zavijanje v rizično okolje)
- redno obiskujte zdravnika (kontrolni pregledi)
2. Drugi ukrepi vključujejo tiste, ki bolniku pomagajo izboljšati delovanje pljuč, odpraviti simptome, povečati telesno moč in kakovost življenja.
Druge intervencije za kronično obstruktivno pljučno bolezen je mogoče izvajati v domačem okolju:
- Sprejemite sprehode na svežem zraku.
- redno zračite, da boste doma dihali svež zrak
- se naučite izvajati dihalne vaje
- zdravljenje s kisikom na domu - zdravljenje s kisikom v domačem okolju
- prosite sorodnika, da se nauči tehnike izkašljevanja sluzi
- uporabite mehanske pripomočke za izsesavanje sluzi, ki je ni mogoče izkašljati (sesalni stroj)
- se cepite (gripa, pnevmokokne okužbe)
Drugi medicinski posegi za kronično obstruktivno pljučno bolezen:
- Rehabilitacija in vadba za povečanje telesne dejavnosti ob prisotnosti zdravstvenega delavca
- zdravljenje s kisikom v bolnišnici ob merjenju oksigenacije krvi in hiperkapnije (povečana nasičenost krvi z ogljikovim dioksidom)
- neinvazivna pljučna ventilacija
- kirurgija pljuč
- presaditev pljuč
zdravljenje s kisikom pri zdravljenju kronične obstruktivne pljučne bolezni
Kisikoterapijo ali tudi zdravljenje s kisikom lahko uvrstimo med farmakološko terapijo, nefarmakološko terapijo, lahko pa jo zaključimo tudi kot posebno poglavje.
Kisikoterapija poveča nasičenost krvi s kisikom pri nizki nasičenosti s kisikom (nizka nasičenost arterijske krvi s kisikom). Krepi tudi imunski sistem in tako preprečuje okužbe. Izboljša energetsko stanje, telesno zmogljivost in pozitivno vpliva na psiho.
Kisikoterapija ni le terapevtska, temveč tudi regenerativna metoda, pri kateri bolnik vdihava ustrezne odmerke kisika s pomočjo kisikove maske ali kisikovih očal.
Zakaj primerni odmerki?
Ali lahko vdihavanje kisika škoduje?
Vemo, da kisik predstavlja 21 % vdihanega atmosferskega zraka.
Zrak je sestavljen tudi iz 78 % dušika, 0,93 % argona, 0,03 % ogljikovega dioksida in drugih plinov (helij, neon in kripton).
Vendar je koncentracija kisika pri vdihavanju iz kisikove posode do 95 %!
Prekomerno in dolgotrajno vdihavanje koncentriranega kisika lahko povzroči do poškodb pljučnih komor oziroma do otekanja pljuč.
Znižuje tudi srčni utrip, kar ima nasprotni želeni učinek, in sicer hipoksijo organov, do njihove poškodbe.