Kardiogeni šok: Kakšni so njegovi vzroki in simptomi + Zdravljenje

Kardiogeni šok je resen zaplet nekaterih srčno-žilnih bolezni. Zaradi sodobnega časa in učinkovitega zdravljenja se ne pojavlja tako pogosto. Če pa zdravljenje zanemarimo ali zamudimo, lahko povzroči smrt.

Kaj je kardiogeni šok in kaj pravzaprav pomeni beseda šok?

Kaj pomeni beseda šok v medicinskem smislu?

Šok.

V večini primerov to besedo uporabljamo za opis različnih psiholoških reakcij. Na primer stresnih ali presenetljivih.

V medicinskem smislu pa ima povsem drugačen pomen.

Opredelitve pojma šok so različne:

Šok je življenje ogrožajoče stanje, pri katerem je motena prekrvavitev tkiv in organov. Če ga ne zdravimo pravočasno, organi (njihovo delovanje) in organski sistemi postopoma odpovedo. Prizadene vitalne organe, kot so možgani, srce, pljuča ali ledvice.

Ali...

Šok je nesorazmerje med potrebami telesa po kisiku ali hranilnih snoveh in njihovo oskrbo.

Vendar tudi...

Šok je akutna (nenadna) ali celo subakutna sprememba v mikrocirkulaciji in makrocirkulaciji, ki povzroči zmanjšanje prekrvavitve tkiv in organov. V celicah ni dovolj kisika (to stanje imenujemo hipoksija) in kopičijo se toksični produkti presnove.

To napreduje v oslabljeno delovanje celic, organov in celotnih organskih sistemov. Če se ne zdravi pravočasno, pride do nepopravljivih (ireverzibilnih) poškodb organov, kot so možgani, srce, pljuča ali ledvice in jetra.

Zakaj pride do šoka? Vzroki za šok so lahko različni. Med njimi so na primer večje zunanje krvavitve, notranje krvavitve, zlomi, bolezni prebavil, dolgotrajna driska, bruhanje in dehidracija, pa tudi srčni napadi in alergijske reakcije.

Šok se nadalje deli glede na sprožilni vzrok.

Tabela prikazuje razdelitev šoka glede na vzrok

Faze šoka

Šok ima več faz. Ne pojavi se takoj v usodni obliki. Vendar pa s hitrim in učinkovitim zdravljenjem preprečimo, da bi napredoval v svoj ireverzibilni del. Poznamo fazo kompenzacije, fazo dekompenzacije in ireverzibilno fazo.

Faze šoka v tabeli

Katere so pojavne oblike šoka?

Šok se kaže v več delih človeškega telesa. Spremembe se pojavljajo postopoma. Če se ne zdravi, pride do tako imenovane večorganske odpovedi (znane tudi kot sindrom večorganske disfunkcije). Sčasoma lahko prizadeta oseba umre.

Kaj lahko opazimo pri šoku:

• dihanje in pljuča
  • pospešeno dihanje (tahipneja)
  • zmanjšan pretok krvi v pljuča, kar vodi v poškodbo pljuč, šokirana pljuča v odpoved dihanja
• srce in kardiovaskularni sistem
  • pospešen srčni utrip (tahikardija)
  • hiter pulz, ki je plitek
  • utrip, podoben nitkam, utrip je težko otipljiv in šibek, ko ga otipamo
  • do neotipljivega pulza
  • razvoj aritmije zaradi pomanjkanja krvi v srcu
  • nizek krvni tlak
  • naknadno neizmerljiv krvni tlak
• spremembe na koži
  • bledica
  • v cianozo (modra obarvanost kože prstov, ustnic, nosu, ušes, ustne sluznice)
  • povečano znojenje
  • hladno znojenje
  • hladne okončine
  • hladna koža
• nevropsihiatrične spremembe in možgani
  • nemirnost
  • zmedenost
  • strah pred smrtjo
  • apatija
  • zaspanost (somnolenca)
  • motnje zavesti, nezavest - koma
  • možganski infarkt, tj. možganska kap, se lahko razvije zaradi anemije
• ledvice - zaradi zmanjšane preskrbe s krvjo:
  • zmanjšano nastajanje urina (oligurija)
  • do prenehanja uriniranja, nastajanja urina (anurija)
  • če ledvična ishemija traja več kot 90 minut, ledvice odpovedo (šokovna ledvica)
• jetra - zmanjšan pretok krvi in zmanjšano delovanje
  • uhajanje strupenih snovi v kri
  • lahko se pojavi ikterus (rumena barva kože in rumena belina oči)

Morda iz slišanega poznamo izraze, kot so protišokovni ukrepi ali protišokovni položaj (v ležečem položaju - dvig spodnjih okončin nad ravnino, do približno 30 cm nad podlago). Vendar je zdravljenje šoka kompleksno, celovito in odvisno od sprožilnega vzroka.

Bistveno in zelo pomembno je, da se zdravljenje izvaja pravočasno in brez časovnega zamika. V nasprotnem primeru šok preide v nepovratno fazo in sledi smrt.

Kardiogeni šok je...

Kardiogeni šok je opredeljen kot:

Stanje kritično zmanjšane prekrvavitve tkiv, organov in organskih sistemov na podlagi zmanjšanega minutnega volumna srca.

Ni prisotnega zmanjšanja volumna krožeče krvi, kot na primer pri krvavitvi.

Srce ne deluje kot črpalka.

Pri ocenjevanju kardiogenega šoka se uporabljajo merila:

1. sistolični krvni tlak je vsaj 30 minut nižji od 90 mmHg
   • ali pa je potrebna uporaba vazokonstriktorjev (vazopresorjev), da je rezultatska vrednost večja od 90 mmHg
2. povezan je zastoj krvi za levim prekatom
   • zvišanje krvnega tlaka v pljučih
   • nevarnost pljučnega edema
3. zmanjšano prekrvavitev tkiv in organov, kadar je prisoten vsaj eden od naslednjih simptomov:
   • hladna in potna koža
   • oligurija, zmanjšano nastajanje urina
   • sprememba v psihi
   • povečan laktat - presnovni produkt

Pojavi se v približno 4-9 % primerov akutnega srčnega infarkta. Smrtnost v prvih 4 urah naj bi bila 20-35 %. Nato se tveganje poveča na 40-60 %. Pri aritmiji je nad 80 %. Neuspešno zdravljenje pomeni 100 % smrtnost.

Tveganje za smrt povečajo visoka starost, možganska poškodba zaradi nekrvavitve, huda sistolična disfunkcija levega prekata, ledvična odpoved ali visok laktat.

Do kardiogenega šoka pride zaradi različnih vzrokov. Takrat srce ne deluje kot črpalka. Srce ne more dovajati (črpati) dovolj krvi v telesni obtok.

Kri je nosilec kisika in hranilnih snovi. Da bi jo srce preneslo po telesu, jo mora črpati.

Celice, tkiva, organi in celi organski sistemi so brez kisika, ishemični. Nimajo hranilnih snovi za delo in kopičijo odpadne produkte, strupene snovi presnove.

Najpogostejši vzroki za kardiogeni šok so:

1. najpogosteje pri infarktu srčne mišice.
   • V 80 % pri akutnem infarktu levega prekata
   • velik infarkt - prizadene 40 odstotkov ali več levega prekata
   • infarkt desnega prekata
2. srčno popuščanje
   • akutna dekompenzacija kroničnega srčnega popuščanja
   • ali akutno, ki je nastalo zaradi drugega vzroka
3. mehanski zaplet, na primer pri:
   • mitralna regurgitacija - okvara zaklopke, aortna insuficienca
   • poškodba interatrijskega septuma
   • razpoka srčne stene
4. hude nepravilnosti srca (maligna aritmija)
5. miokarditis (vnetje srčne mišice)
6. endokarditis (vnetje endokarda - notranje obloge srca)
7. kardiomiopatija
8. kontuzije srca - zaradi poškodb
9. obstrukcija pri raku
10. masivna pljučna embolija
11. disekcija aorte
12. tamponada srca
13. zastrupitev z zdravili (blokatorji beta, blokatorji kalcijevih kanalov)

Šok na splošno ima svoje simptome, ki jih navajamo v prvem delu članka.

Simptomi kardiogenega šoka na kratko:

• koža je bleda do marmorirana.
• cianoza, tj. modra obarvanost prstov, ustnic
• hladna koža
• hladen znoj
• hitro bitje srca
• do aritmije
• hitro dihanje
• pljučna hipertenzija (povečan tlak v pljučnem krvnem obtoku)
  • posledično otekanje pljuč
  • piskanje in grgranje, ki ju je mogoče slišati skozi fonendoskop
  • pozneje tudi na daljavo.
  • suh kašelj, kasneje izkašljevanje rožnate pene
  • zapora desnega prekata in obojestransko srčno popuščanje
• zadihanost, občutek dušenja
• nizek krvni tlak
• bolečine v prsih, pri srčnih napadih
• povečano polnjenje vratnih žil pri srčnem popuščanju
• duševne spremembe in možganska aktivnost
  • utrujenost
  • nemirnost
  • zmedenost
  • tesnoba
  • strah pred smrtjo
  • motnje zavesti, nezavest, koma
• zmanjšano nastajanje urina (oligurija)

Tveganje in napredovanje težav povečujejo tudi dejavniki, kot so starost nad 70 let, sladkorna bolezen, koronarna (srčna) bolezen žil.

Diagnoza je zelo pomembna. Postaviti jo je treba zgodaj in hitro. Pomembno je najti osnovni vzrok. Nato sledi posebej usmerjeno zdravljenje.

V začetni fazi se oceni splošno stanje osebe, vzame se osnovna anamneza. Ocenijo se fiziološke funkcije, kot so krvni tlak, pulz in njegova rednost ter kakovost ali nasičenost krvi s kisikom. Prisluhne se dihanju in delovanju srca.

Oceni se tudi stanje kože, njena barva in prisotnost prekomernega znojenja.

EKG je pomemben tudi za odkrivanje srčnega infarkta in maligne aritmije.

Spremljajo se tudi pridružene težave. Predbolnišnična faza mora biti hitra z zgodnjim začetkom zdravljenja.

V bolnišnici se dodajo laboratorijske preiskave krvi, biokemija in ECHO.

V diferencialni diagnozi se nato po stabilizaciji bolnika išče vzrok težav. V tem primeru se dodajo še rentgen, SONO, CT ali MRI.

V primeru bolečine v prsih in pozitivnega EKG izvida sta indicirana koronarografija in reperfuzijsko zdravljenje.

Potek je odvisen od sprožilnega vzroka in stopnje okvare srčne funkcije. Čim prej se začne zdravljenje začetne težave, tem manjše je tveganje za zaplete, vključno s kardiogenim šokom.

Potek bolezni je lahko blažji. Do dekompenzacije pride po daljšem času brez zdravljenja. Kadar je dovolj časa za bolnišnično zdravljenje, je šok preprečen.

Vendar se pojavita tudi nenadna dekompenzacija in hiter hiter potek v časovnem horizontu nekaj minut.

Poročajo, da je kardiogeni šok najhujši med vsemi šoki z visoko stopnjo umrljivosti.

Zato je potek težko do nemogoče komentirati na splošno. Potrebna je ocena vsakega primera posebej, da se oceni specifični vzrok, ki lahko privede do dekompenzacije splošnega zdravstvenega stanja in povzroči kardiogeni šok.

Kadar so prisotne težave, je vedno boljša zgodnja specialistična preiskava kot pozno in neučinkovito zdravljenje, ki v primeru vsakega šoka lahko pomeni smrt.

Prevencia - vždy najlepšia

Akékoľvek srdcovo - cievne ochorenie znižuje kvalitu života. Aj v tomto prípade je najlepšia prevencia. Myslite na zmenu životného štýlu, dostatočný pohyb, nefajčite, obmedzte príjem alkoholu, znížte príjem soli a tukov.

Potreba oddychu, relaxu a vyhýbanie sa stresu.

Dôležité je udržiavať normálny tlak krvi a dostatočná liečba hypertenzie alebo cukrovky.

Nezabúdajte, že pri výskyte ťažkostí je vždy najlepšou voľbou odborné vyšetrenie a včasná liečba. Avšak, nie vždy je to možné, nakoľko masívny infarkt môže byť prvou ťažkosťou z plného zdravia.

Ako na prevenciu kardiovaskulárnych ochorení?