Kaj je sindrom cauda Kaj so njegovi vzroki, simptomi in diagnoza?

Akutna utesnitev živčnega pleteža, ki izhaja iz hrbtenjače, se imenuje sindrom cauda ali sindrom caudae equinae.

Gre za akutno stanje, ki osebi grozi z resnimi nevrološkimi težavami. Brez hitrega posredovanja obstaja tveganje trajnih posledic.

Kaj je cauda equina?

V prevodu iz latinščine je to konjski rep.

In prav na konjski rep spominja ta preplet živcev.

Hrbtenica je sestavljena iz vretenc, ki se glede na lego delijo na vratni, prsni, ledveni, križni in petnični segment.

Hrbtenica je sestavljena iz različnega števila vretenc:
Vratna vretenca = 7 vretenc Cervicales - C
Torakalna vretenca = 12 vretenc Thoracicae - Th
Ledvena vretenca = 5 vretenc Lumbales - L
Križna vretenca = 5 do 6 vretenc Sacrales - S, ki tvorijo križnico = os sacrum
Križnica = 4 do 5 vretenc Coccygeae - Co

Vretenca imajo posebno obliko in funkcijo. Poleg tega, da nosijo težo telesa, je njihova pomembna naloga tudi zaščita hrbtenjače.

Hrbtenjača se nahaja v hrbteničnem kanalu, ki je sestavljen iz teles in lokov vretenc.

Hrbtenjača = medulla spinalis.

Začne se od prvega vratnega vretenca C1. Med razvojem raste počasneje. Dosega le 1. do 2. ledvenega vretenca - L1 do L2.

Hrbtenjača je dolga približno 40 do 50 centimetrov.

Kauda equina...

V nadaljevanju hrbteničnega kanala se nadaljuje preplet živcev, imenovan cauda equina, ki se odcepi od konca conus medullaris (hrbtenjače).

V njem se nahajajo frenični živec, križni živec in petnični živec, ki inervirajo medenične organe, spodnje okončine in motorično (gibalno) komponento kolkov, kolen, gležnjev, stopal in tudi analnih sfinktrov. Poleg tega pa tudi senzorično in parasimpatično inervacijo, na primer za mehur.

Pri patološki kompresiji (stiskanju) kaude se pojavi stanje, znano kot sindrom kaude.

Kaudo sestavljajo živčne korenine:
L1 do L5 + S1 do S5.
L4 do S4 skupaj tvorijo plexus sacralis - križni pletež.
Križni pletež je največji pletež v človeškem telesu.
Od njega se odcepi nervus ischiadicus - največji živec križnega pleteža.
Nervus ischiadicus poteka naprej v spodnjo okončino.
V povezavi z njim je znan išias - vnetje išiasnega živca.

Medvretenčna ploščica ima pomembno vlogo pri sindromu cauda equina.

Medvretenčna ploščica = disci intervertebrales. Od tod tudi ime ploščica.

To so elastični amortizerji, ki zapolnjujejo prostor med vretenci. Oblikovani so tako, da se prilegajo vretencem, jim sledijo in jih blažijo. Tako da ne štrlijo izven tega prostora.

Plošče imajo več vlog:

1. absorbirajo udarce in tresljaje pri gibanju telesa
2. stabilizirajo hrbtenico
3. ohranjajo ravnotežje
4. uravnavajo napetosti in pritiske
5. sodelujejo pri gibanju hrbtenice - upogibanju in rotaciji

enakomerno razporedijo fizično delovanje in obremenitev po celotni površini vretenc.

Glede na lokacijo se prilagajajo svoji funkciji ter obliki in velikosti. Najtesnejša so v vratnem delu hrbtenice, največja pa v ledvenem delu.

Medvretenčnih ploščic ne najdemo med vsemi vretenci.
Nahajajo se od prostorov C2-C3 do L5 in S1.

Imamo 23 diskov.
Njihova skupna dolžina je 20-25 % celotne dolžine hrbtenice.

Glede strukture so sestavljene iz treh pomembnih struktur, in sicer:

1. obročka fibrosa (annulus fibrosus).
   • je zunanji del diska
   • tvori ga vrsta lamel iz 15-20 delov
   • lamele so razporejene v krožnih plasteh kot čebula
   • med lamelami je voda in elastinska vlakna
2. jedro - nucleus pulposus
• je osrednji del diska
• ima konsistenco, podobno gelu - 40 %.
• Je bolj tog kot anulus
• vsebuje vodo, beljakovine in kolagenska vlakna
  • vsebnost vode ob rojstvu 90 %.
  • s starostjo se zmanjšuje in po 50. letu starosti znaša 70 %
• ne vsebuje krvnih žil ali živcev
3. končna ploščica vretenc
   • hialinski hrustanec debeline približno 1 mm
   • tvori mejo med diskom in telesom vretenca
   • sodeluje pri izmenjavi hranilnih in odpadnih snovi v ploščici

v disku je prekrvavljen le določen del obročka. Jedro nima krvnih žil, njegova prehrana in odstranjevanje odpadnih snovi pa potekata s prehodi iz okolice.

Pretok vode je zagotovljen predvsem med gibanjem.

Takrat pride do stiskanja in sproščanja medvretenčnih ploščic. Pri tem izmeničnem obremenjevanju se tekočina izloča (pojav plazenja), kar pripomore k sesanju in izločanju tekočine.

Predstavljajte si sesanje tekočine skozi gobo.

Pomanjkanje gibanja in sedeč življenjski slog sta vzrok za pomanjkljivo prehranjevanje medvretenčnih ploščic. To prispeva k bolezenskim procesom.

Sčasoma diski izgubljajo vodo, njihova višina se zmanjšuje. To negativno vpliva na stabilnost celotnega segmenta. Fizikalne sile niso enakomerno porazdeljene. Obroček je izkrivljen, kar lahko privede do herniacije diska.

Degenerativne bolezni diskov in vretenc:
osteohondroza
spondiloza
spondiloartroza

Sindrom cauda equina je...

To je nenavadna bolezen, ki pa je z nevrološkega vidika še posebej resna.

Kompresija pleteža, ki izhaja iz ledvenega dela hrbtenjače, ima za posledico oslabljeno nevrološko funkcijo. Prizadeta je tako motorična (gibalna) kot senzorična komponenta.

Syndrome caudae equinae - SCE.

Motnja prizadene področje:

1. spolnih organov
2. danke
3. notranjo površino stegen
4. teleta
5. noge

nevrološke motnje tipa jahalnih hlač.

Nevrološki primanjkljaj, tj. pomanjkanje funkcije, se lahko razvije obojestransko, lahko pa tudi na eni strani. Potek in razvoj težav sta individualna in se pri vseh ne pojavi v enaki obliki.

Pri ocenjevanju sindroma glede na njegov nastanek in potek prizadete bolnike razdelimo v tri skupine, in sicer
1. Tiste z nenadnim pojavom simptomov, ki vodijo v sindrom cauda equina
2. Tiste z anamnezo bolečine v hrbtenici in anamnezo radikularnega sindroma
3. Tiste z obojestransko radikulopatijo in možnim razvojem sindroma cauda equina

V večini primerov je sindrom posledica utesnjenosti zaradi obsežne herniacije diska. V tem primeru je indiciran kirurški poseg. Njegov cilj je odstraniti utesnjenost živčnega pleteža.

Vzrokov za sindrom cauda equina je lahko več. Najpogosteje nastane zaradi poškodbe medvretenčne ploščice.

=

Nastane zaradi izbočenja medvretenčne ploščice s herniacijo ali odtrganjem dela ploščice v vratni hrbtenici pod nivojem vretenca L2.

Hernija diska je stanje, pri katerem pride do prekinitve zunanje plasti medvretenčne ploščice ali anuluma. Lamele anuluma se pretrgajo, nastala raztrganina pa prodre v notranje jedro diska.

Ta pojav se imenuje tudi ekstruzija diska.

Disk izstopi iz vretenca in je vir stiskanja hrbtenjače, hrbteničnega živca ali njegove korenine (radixa). Nastane draženje radikalov - radikulopatija.

Lahko pride tudi do ekstruzije diska s sekvestrom. Gre za popolno ločitev in razpad dela diska zunaj njega.

Pomembne informacije o poškodbi diska so podane v članku:
Izbočenje medvretenčne ploščice

Vendar pa vsaka hernija diska v ledvenem delu hrbtenice ne povzroči sindroma cauda equina.

Poročajo, da natančen vzrok ni povsem pojasnjen. Pri tem gre za poškodbe živčnih celic hrbtenjače.

Poleg poškodovanega diska lahko cauda equina nastane tudi zaradi:

• stenoza hrbteničnega kanala - spinalna stenoza
• nestabilnost vretenc - spondilolisteza
• absces v vratni hrbtenici
• vnetje vretenc in diskov - spondilodiscitis
• poškodba in zlom
• pooperativno stanje po operaciji hrbtenice
• epiduralni hematom - izliv krvi v predelu pod cauda equina
• revmatične bolezni
• tumor in metastaze v hrbtenici (MTS)
• motnje krvnega obtoka, motnje pretoka krvi

Simptomi temeljijo na nepravilnem delovanju živcev, ki je posledica njihovega zatiranja ali stiskanja - kompresije.

Opazujemo nevrološke težave, ki se nahajajo na območju, ki spominja na jahalne hlače. To je področje genitalij, danke, stegen, telet in nog.

Pojavijo se bolečina, sevajoča bolečina, parestezija (neprijetni občutki, kot so mravljinčenje, brnenje), motnje občutka ali gibljivosti in mišična šibkost. Moteno je lahko delovanje sfinktrov mehurja ali danke, prav tako pa tudi spolna funkcija.

Glavni simptomi vključujejo: - težave z izločanjem, ki se pojavijo pri bolniku, - težave z izločanjem, ki se pojavijo pri bolniku:

• ostra, pekoča bolečina v hrbtu
• sevajoče bolečine v zadnjici in spodnjih okončinah
• oslabljena občutljivost v dermatomu, tj. območju, ki ga inervirajo sosednji živci
  • hipestezija - zmanjšano zaznavanje občutljivosti kože
  • anestezija - popolna odrevenelost kože, izguba občutka
• motnje gibanja ali mobilnosti, od pareze (oslabelosti) do plegije (popolne paralize)
• oslabljeni refleksi
• motnje uriniranja in nadzora črevesja - inkontinenca urina in blata
• motnje spolnih funkcij
• v hujših primerih parapareza, tj. paraliza spodnjih okončin

Podobna vprašanja veljajo tudi za drugi dve bolezni:

Epikondilarni sindrom: Epikondil je področje tik nad koncem hrbtenjače in približno v višini vretenca L1.

2. Sindrom konusa. to je končni del hrbtenjače, ki se nadaljuje v cauda equina. konus se nahaja na L1 in na območju medvretenčne ploščice med vretencema L1 in L2. to je območje hrbteničnega segmenta S3-S5.

Hrbtenični konus se s krvjo oskrbuje iz epikondila, zato se sindrom epikondila pojavlja skupaj s sindromom konusa.

Tabela prikazuje simptome, kadar sta prizadeta tako epikondil kot hrbtenični konus

Diagnoza temelji na anamnezi in klinični sliki. Oseba opiše svoje težave, čas nastanka, kaj je bilo pred njimi in morebitne povezane težave.

Pomemben je nevrološki pregled, ki vključuje pregled ohranjenosti refleksov, manevrov, gibljivosti okončin in občutljivosti kože.

Za razkritje vzroka so potrebne zlasti slikovne metode:

• CT
• MRI
• PMG
• EMG
• RENTGENSKO SLIKANJE

Pomembno je ugotoviti vzrok sindroma cauda equina in razlikovati med drugimi vzroki, tj. diferencialna diagnoza. Ta je lahko posledica drugih nevroloških bolezni.

Potek bolezni je lahko različen.

Kaudalni sindrom je opisan kot akutna bolezen (ali subakutna - blaga, postopna, manj nenadna). Kljub temu lahko pred njo nastopi dolgotrajna bolečina v ledvenem ali križnem predelu hrbta - lumbalgija ali lumbischalgija.

Simptomi so individualni, celoten potek pa je odvisen od številnih dejavnikov.

Na splošno je opisan začetek motenj občutljivosti v predelu spolovila, okoli anusa. Sevanje se pomika prek glutealnih mišic na notranjo stran stegen ter v teleta in noge.

Poleg bolečine v hrbtu se pojavijo parestezije, tj. mravljinčenje ali brnenje. Bolečina se širi na mesto inervacije poškodovanih živcev.

Pojavita se lahko tudi mišična oslabelost in šibkost v spodnjih okončinah. Pridružijo se lahko motnje v delovanju sfinktrov, inkontinenca blata ali moteno praznjenje urina.

Pojavi se lahko erektilna disfunkcija.

Simptomi so običajno asimetrični, tj. enostranski. Pri vsaki oboleli osebi se lahko razvijejo v različnem obsegu in jakosti.

Sprašujete:

Kakšna je prognoza za bolnike s sindromom cauda equina?

Za to bolezen so na voljo različne informacije.

V nekaterih primerih prizadetost občutljivosti ali mišične moči izgine v nekaj urah ali v daljšem časovnem obdobju. Obstajajo pa tudi primeri trajnih posledic.

Te so lahko v obliki trajne bolečine ali ponavljajočih se napadov bolečine. Pojavijo se lahko različne stopnje (blaga, zmerna ali huda) okvare občutljivosti ali mišične šibkosti do motoričnega primanjkljaja. Podobno se lahko pojavijo tudi korekcija sfinktra in spolne motnje.