Kaj je rumena mrzlica in kakšni so njeni simptomi? Prenos + cepljenje

Rumena mrzlica (Flaviviridae, RNA arbovirusi) je resna bolezen, ki se kaže z nenadno vročino, glavobolom in bolečinami v hrbtenici, zlatenico ter včasih krvavitvijo iz nosu in sluznic.

Trenutno je prisotna v Afriki ter Srednji in Južni Ameriki. Stanje ni stabilno. V nekaterih državah je okužba lahko zatrta, v drugih pa lahko izbruhne.

Svetovna zdravstvena organizacija zato vsako leto objavi posodobljen seznam držav, v katerih je tveganje okužbe možno in verjetno.

V Afriki je 33 endemičnih držav, v Južni Ameriki pa 9. Med 15° severno in 10° južno od ekvatorja ter na nekaterih karibskih otokih, v Boliviji, Braziliji, Kolumbiji, Ekvadorju in Peruju velja tveganje za okužbo za veliko.

Potnik, ki se okuži med bivanjem v eni od teh držav, lahko zboli v domovini. Vendar v domači državi pogosto ni pogojev za širjenje bolezni.

Pri nekaterih bolnikih ima bolezen blag potek. Vendar pa je smrtnost potnikov, ki se okužijo med potovanjem v države pojavljanja bolezni, do 60-odstotna.

Rumeno mrzlico povzroča virus, ki ga prenašajo komarji s človeka na človeka. Komarji se okužijo z živalmi rezervoarji, najpogosteje z opicami. Bolezen se pojavlja naravno.

Virus poleg vročinskih stanj povzroča tudi hemoragični sindrom. Med potekom bolezni se pojavljajo krvavitve.

V telesu virus najpogosteje napade jetra, kostni mozeg in ledvice. Bolezen ima lahko dve obliki, mestno in džungelsko. Ti obliki se razlikujeta po povzročitelju in prenašalcu.

Inkubacijska doba bolezni je kratka, 3-6 dni.

Če se oseba, okužena z virusom rumene mrzlice, vrne iz gozda v urbana območja, jo lahko piči komar iz rodu Aedes aegypti. Virus se nadalje širi med mestnim prebivalstvom.

Cepljenje je zato priporočljivo zlasti za osebe, ki nameravajo obiskati območja z visokim tveganjem in veliko populacijo komarjev, ali za osebe, ki živijo na območjih z visokim tveganjem.

Največja aktivnost komarjev in največje tveganje za prenos virusa rumene mrzlice je od decembra do julija.

Najpogostejši so primeri rumene mrzlice v džungli. Oseba se okuži ob obisku gozdnatih območij ali po stiku z okuženimi opicami na teh območjih.

V tej obliki prenos povzročata komar Aedes africanus ali komar Haemagogus.

Povzročitelj bolezni je komar, ki prenaša bolezen z opic na ljudi, pa tudi s človeka na človeka. Ta virus se v človeškem telesu razmnožuje in povzroča simptome bolezni.

Ta virusna bolezen spada med flaviviruse. pojavlja se v jetrih, kostnem mozgu in ledvicah.

Proti njej se lahko cepimo s cepivom, ki deluje do 10 let. Učinkovitega zdravljenja rumene mrzlice še ni.

Inkubacijska doba rumene mrzlice je približno 3-6 dni. Bolezen poteka v dveh fazah.

Za prvo fazo, imenovano rdeča faza, so značilni vročina, bolečine v ledvenem delu, mrzlica, tresenje, splošna rdečica in nemir.

Ta faza običajno traja od 3 do 4 dni in se običajno začne v enem tednu po okužbi. To je najdaljša inkubacijska doba, pogosto pa je krajša.

Po prvi fazi nastopi hujša druga faza rumene mrzlice, ki se razvije pri približno 15 % okuženih bolnikov.

V tej fazi je že prisotna cianoza ali bledica, zdravje se poslabša in pojavijo se krvavitve iz sluznic. Oseba tudi bruha, v bruhanju pa je tudi prebavljena kri.

Krvavitev se postopoma stopnjuje in oseba krvavi iz prebavil, kože, oči, ušes, nosu ali celo spolovila.

Če so jetra bolj poškodovana, se pojavi porumenelost kože. V primeru poškodbe jeter se pojavijo tudi povečana jetra in bolečina na dotik.

Tabela simptomov rumene mrzlice

Drugi simptomi vključujejo:

• omotica
• omotica
• mrzlica
• tresenje
• bruhanje krvi (hematemeza)
• pomanjkanje apetita
• povečanje jeter (hepatomegalija)
• nemirnost

Bolezen se diagnosticira na podlagi simptomov, zlasti v drugi fazi. Če je potrebna hitra diagnoza, se odvzame kri in opravi laboratorijska diagnostika protiteles ali virusa v krvi.

Druge laboratorijske preiskave pokažejo zmanjšano število belih krvničk (levkocitov), beljakovine v urinu (proteinurijo) in povečane teste delovanja jeter (AST, ALT, bilirubin - žolčno barvilo).

Od bolnika pridobimo anamnezo, iz katere lahko izvemo o prisotnosti dejavnikov tveganja. Pomembna je na primer informacija o bivanju na ogroženem območju, če gre za uvoženo rumeno mrzlico pri turistih.

Zdravljenje je simptomatsko. Zgodnja diagnoza ima zato pomembno in pomembno vlogo pri hitrosti zdravljenja.

Kako se lahko zaščitim pred boleznijo?

Cepljenje proti rumeni mrzlici je edino učinkovito sredstvo za preprečevanje okužbe. Cepivo je živo cepivo, pripravljeno na piščančjih zarodkih, ki se daje podkožno. Je zelo učinkovito, skoraj 100 %.

Za koga je cepljenje namenjeno?

Cepljenje je priporočljivo za vse ljudi, ki živijo na endemičnem območju rumene mrzlice.

Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno za potnike v nekatere države in priporočljivo za potnike v države z rumeno mrzlico (rumena mrzlica se pojavlja v Afriki in Južni Ameriki).

Ali je cepljenje proti rumeni mrzlici obvezno pred potovanjem v tujino?

Cepljenje proti rumeni mrzlici je edino obvezno cepljenje pred potovanjem v tujino. Zahtevajo ga nekatere države v Srednji in Južni Ameriki ter ekvatorialni Afriki.

Druge države, kot je Indija, ga zahtevajo za potnike, ki prihajajo v Indijo z območij, kjer je rumena mrzlica prisotna.

Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto objavi posodobljen seznam držav, v katerih je cepljenje obvezno in priporočljivo.

Ali je cepljenje varno?

Na splošno je dajanje tega cepiva varno. Redko se lahko pojavi huda nevrotropna in viscerotropna bolezen (2,4-1/100.000 danih odmerkov).

Neželeni učinki po cepljenju so zelo blagi in redki.

Pri teh osebah:

• osebe s hudo imunsko pomanjkljivostjo
• osebe z znaki okužbe s HIV
• bolniki z dedno intoleranco za fruktozo
• osebe z alergijo na jajčni beljak
• nosečnice
• otroci, mlajši od 6 mesecev

...CEPIVA NI PRIPOROČLJIVO DAJATI!

Pri otrocih, starih od 6 do 8 mesecev, se cepljenje proti rumeni mrzlici izvaja le, če obstaja veliko tveganje v času epidemije.

Gre za živo cepivo, zato je treba pri nosečnicah in doječih materah skrbno pretehtati tveganje in koristi cepljenja.

Kdaj se moram cepiti?

Za potovanja, ki so načrtovana precej vnaprej, je idealno, da se cepite 1 mesec pred potovanjem, vendar vsaj 10 dni. Protitelesa, ki nastanejo po cepljenju, dosežejo učinkovito zaščitno raven 10. dan po cepljenju. To je tudi čas, ko manjše reakcije po cepljenju popolnoma izginejo.

V nekaterih državah je cepljenje obvezno. To pomeni, da lahko ob prihodu v takšno državo od potnika zahtevajo, da predloži mednarodni karton o cepljenju, v katerem mora biti zapisano cepljenje 10 dni pred potovanjem.

Nekatere države zahtevajo cepljenje le od oseb, ki prihajajo z območij, kjer je bolezen prisotna, zlasti iz držav, kjer bolezen trenutno ni prisotna, vendar so razmere ugodne za njeno širjenje.

Cepljenje varuje cepljeno osebo 10 let, nato pa je treba cepljenje ponoviti.

Ali se je treba posvetovati s službo za cepljenje?

Med posvetovanjem na kliniki za potovalno medicino bodo poskušali individualno pretehtati koristi in tveganja cepljenja, pri čemer bodo upoštevali načrt in dolžino vašega potovanja, vaše zdravje in starost.

Pri bivanju na območjih z majhnim tveganjem prenosa rumene mrzlice se cepljenje običajno preuči na podlagi

• dolžini bivanja
• tveganju velike izpostavljenosti piku komarjev
• drugih prihodnjih potovanj
• imunskega statusa potnika

Ali je potrebno ponovno cepljenje? Izdaja kartice

En odmerek cepiva proti rumeni mrzlici zagotavlja doživljenjsko imunost proti rumeni mrzlici. Njegova uporaba bo zabeležena na mednarodni kartici cepljenja. Njena veljavnost se začne 10 dni pred potovanjem.

Ponovno cepljenje ni potrebno.

Če se zaradi zdravstvenih razlogov ne morete cepiti proti rumeni mrzlici, vam bo izdan dokument o kontraindikacijah. Dokument velja za čas vašega potovanja in je sprejemljiv v večini držav.

Hkrati je treba upoštevati previdnostne ukrepe proti pikom komarjev.

Kako se pripraviti na cepljenje?

Na cepljenje se odpravite dobrega zdravja.

Po cepljenju priporočamo, da se 1 teden izogibate težjim telesnim dejavnostim.

Priporočila

Za potnike, ki potujejo na prizadeta območja, so priporočljivi naslednji previdnostni ukrepi:

• Potnikom, ki potujejo na ogrožena območja, priporočamo, da se cepijo.
• Cepljenje je priporočljivo vsaj 10 dni pred potovanjem, da se zagotovi zadostna raven protiteles.
• O cepljenju je treba pisno poročati
• Cepljenje izvaja oddelek za tuje bolezni
• Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti rumeni mrzlici

Previdnostni ukrepi pred piki žuželk:

• Uporaba repelentov
• nošenje lahkih in dolgih oblačil iz naravnega materiala, po možnosti svetle barve
• uporaba mrež proti komarjem na območjih, kjer so komarji najbolj aktivni

Ob vrnitvi:

• preverjanje zdravstvenega stanja (zlasti visoke temperature, mrzlice, bruhanja)
• v primeru zdravstvenih težav se obrnite na svojega zdravnika in ga obvestite o bivanju na tveganih območjih