Zdravljenje: pri presnovnem sindromu sprememba življenjskega sloga in šele nato zdravljenje
Prvi in najpomembnejši korak v prizadevanjih za obvladovanje patologij presnovnega sindroma je sprememba trenutnega življenjskega sloga.
Pomembno se je zavedati, da so sprememba prehrane, redna telesna vadba in drugi ukrepi, ki služijo kot preventiva sindroma, tudi ključni sestavni del zdravljenja.
V primeru, da radikalne spremembe v doživljenjskem delovanju bolnika z diagnozo presnovnega sindroma ne zadostujejo, pride na vrsto farmakološko zdravljenje.
S farmakološkim zdravljenjem mislimo na zdravljenje z zdravili.
Ker presnovnega sindroma ne moremo obravnavati kot bolezen, ne moremo govoriti o zdravljenju sindroma kot takega.
V tem primeru je treba zdraviti vse sestavine sindroma, tj. pet osnovnih patoloških stanj, ki sestavljajo sindrom.
Trenutno ni enega samega univerzalnega zdravila, s katerim bi lahko zdravili vse sestavine sindroma ali vsaj večino od njih.
Zato se zdravljenje izvaja ločeno za vsako patološko stanje posebej z uporabo znanih in uporabljenih zdravil, ki so na voljo na trgu.
Glavni cilj farmakološkega zdravljenja je zmanjšati tveganje za razvoj nekardialne nepravilnosti, tj. ishemične bolezni srca.
Zdravniki najprej poskušajo zmanjšati raven škodljivega holesterola v krvi in tudi znižati visok krvni tlak, ki negativno vplivata na ožilje.
Pri zdravljenju različnih sestavin presnovnega sindroma poleg internistov s poudarkom na presnovi sodelujejo tudi kardiologi, psihiatri in številni drugi zdravniki specialisti.
Sekundarno poskušajo zdravniki preprečiti nastanek in razvoj sladkorne bolezni tipa 2, če ta pri bolniku še ni prisotna. To storijo z zniževanjem ravni sladkorja v krvi.
Če se je pri bolniku sladkorna bolezen že razvila, zdravljenje poteka po standardnih postopkih, ki se uporabljajo pri zdravljenju sladkorne bolezni.
Tabela zdravil prve izbire za zdravljenje različnih sestavin presnovnega sindroma
Zvišana raven glukoze v krvi ali sladkorna bolezen tipa 2 | Biguanidi (metformin) | Znižujejo bazalne ravni glukoze ter povišane postprandialne ravni glukoze. |
Gliptini (sitagliptin, vildagliptin, alogliptin) | Povečajo proizvodnjo inzulina v trebušni slinavki in zmanjšajo proizvodnjo glukoze v jetrih. | |
Eksenatid | Poveča proizvodnjo inzulina v trebušni slinavki. | |
Liraglutid | Znižuje raven glukoze na tešče in postprandialno, povečuje proizvodnjo inzulina v trebušni slinavki. | |
Povečana raven holesterola ali triacilglicerola v krvi | Statini (simvastatin, atorvastatin, rosuvastatin, fluvastatin) | Posegajo v proces nastajanja holesterola v jetrih in s tem zmanjšajo njegovo proizvodnjo. |
Visok krvni tlak | Zaviralci ACE (perindopril, ramipril, enalapril) | Povzročajo razširitev krvnih žil in s tem znižujejo krvni tlak. |
Sartani (valsartan, losartan, irbesartan) | ||
blokatorji kalcijevih kanalov (amlodipin, verapamil, diltiazem) | ||
Centralno delujoča zdravila (rilmenidin) | Povzročajo razširitev krvnih žil in znižajo srčni utrip. |
Hkrati je treba obravnavati problem prekomerne telesne teže ali debelosti. Osnova pri zdravljenju so sprememba prehrane, primerna in redna telesna dejavnost ter druge spremembe režima.
Možni so tudi kirurški posegi v prebavnem traktu. Primer je metoda želodčnega traku. Pri tem postopku se okoli želodca namesti nastavljiv trak, ki razdeli želodec na dva dela v obliki peščene ure. Ta metoda pomaga omejiti količino zaužite hrane.
Druga metoda je tubulizacija želodca, pri kateri se kirurško odstrani del želodca, ki je odgovoren za proizvodnjo tako imenovanih hormonov lakote. Bolnik nato med dieto ne občuti močne lakote.
Kirurški posegi na želodcu privedejo do zmanjšanja prekomerne telesne teže in hkrati do sprememb drugih presnovnih parametrov - torej do prilagoditve ravni glukoze in maščob v krvi ter krvnega tlaka.
Te posege imenujemo presnovna kirurgija.