Kaj je možganska kap? Ali poznate simptome, tveganja in zdravljenje?

Pri možganski kapi so prisotni različni simptomi, ki jih zlahka prepoznamo. Cerebrovaskularne bolezni so tretji najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti.

Zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje sta merili za dobro prognozo.

Možgansko kap poznamo tudi pod drugimi imeni, kot so nenadna možganska kap, možganski infarkt, iktus, apopleksija, kap ali možganska krvavitev.

Možganska kap in nenadna možganska kap se strokovno imenujeta tudi cerebrovaskularna bolezen.

Možganska kap je za boleznimi srca in rakom tretji najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti v razvitih državah.

Ta bolezen je gospodarski in družbeni problem tudi danes, ko je specialistična oskrba pravočasna in na dobri ravni.

Možganska kap je opredeljena kot:

Simptomi trajajo več kot 24 ur ali so vzrok smrti, pri čemer je vzrok smrti žilni vzrok.

Možgani so organ, ki potrebuje kisik in sladkor.

Za pravilno delovanje možganov je pomembna stalna oskrba s kisikom in sladkorjem.

Glukoza (sladkor) je edini vir energije za živčne celice, možgani pa je na dan porabijo približno 115 g. Poraba je približno 5,5 mg na 100 gramov možganskega tkiva, kar je 75 mg na minuto za celotne možgane.

Poraba kisika je približno 3,8 ml na 100 gramov možganskega tkiva oziroma 50 ml na minuto za celotne možgane. To predstavlja približno 15-20 % potreb po kisiku za celoten organizem. Zato je potreben stalen in zadosten pretok krvi skozi možgane.

To pomeni 50-60 ml krvi na 100 gramov možganskega tkiva na minuto.

Eksperimentalno je bilo ugotovljeno, da se možganska ishemija, tj. popolno izčrpanje kisika v možganih, pojavi po približno 2-8 sekundah. Po 12 sekundah pride do izgube zavesti, kolapsa in nezavesti. Po 30-40 sekundah na EEG ni električne aktivnosti.

Po 3-4 minutah pride do nepopravljive poškodbe možganov. Po 9 minutah preživetje zaradi popolne možganske ishemije ni mogoče.

Edina izjema je stanje hipotermije (podhladitve), ko se potreba možganov po energiji in kisiku bistveno zmanjša.

Zato je v primeru lokalizirane, pa tudi v primeru popolne ali delne anemije delovanje osrednjega živčnega sistema nenadoma oslabljeno. Možganske celice se med življenjem ne delijo več, kar v primeru dolgotrajne anemije pomeni nepopravljive poškodbe in s tem trajne nevrološke težave.

Obstaja več vrst možganske kapi

Nenadno možgansko kap razvrščamo glede na mehanizem nastanka.

Delimo jo na dve osnovni vrsti, ishemično in hemoragično. Vendar pa so simptomi obeh vrst običajno podobni. Kako se možganska kap kaže, je odvisno od mesta, obsega in trajanja motnje prekrvavitve možganskega tkiva.

Ishemično možgansko kap povzroči krvni strdek zaradi tromboze, tj. ateroskleroze možganskih arterij, ali embolije ohlapnega tromba (krvnega strdka) iz drugega dela telesa in njegove blokade s krvjo v možganskih arterijah. 80-83 % primerov je ishemičnih možganskih kapi.

Hemoragična (krvavitev) možganska kap je večinoma posledica visokega krvnega tlaka ali pretrganja poškodovane krvne žile, na primer na mestu anevrizme. Intracerebralna krvavitev se pojavi v približno 15 % primerov.

Subarahnoidna krvavitev, ki je druga oblika krvavitve, je prisotna v približno 5 % vseh možganskih kapi.

V preglednici so navedene glavne delitve možganske kapi in nekateri vzroki zanjo.

Vzrok možganske kapi je motnja v pretoku krvi in oskrbi možganov s potrebnim kisikom in hranilnimi snovmi.

Možgansko kap lahko povzročita dva mehanizma. Najpogostejši je zamašitev krvne žile, možganske arterije, druga različica pa je krvavitev. Posledica je razvoj nevroloških motenj.

Ishemična možganska kap

Ishemična možganska kap je posledica delne ali popolne zapore krvne žile, pri čemer možgansko tkivo ni ustrezno ali sploh ni prekrvavljeno. Posledica motnje možganske cirkulacije je razvoj nevroloških težav, tj. nevrološkega primanjkljaja.

Intenzivnost in vrsta simptomov sta neposredno odvisni od lokacije, obsega in celotnega trajanja motnje krvnega obtoka.

Možganska kap se lahko kaže tudi kot prehodni ishemični napad, znan tudi kot tranzientni ishemični napad. Imenuje se tranzientni, ker nevrološke težave popolnoma izginejo v 24 urah po pojavu simptomov.

Vsako minuto je v neozdravljenem delu poškodovanih približno 1,9 milijona nevronov.

V preteklosti se je uporabljal tudi izraz reverzibilni ishemični nevrološki deficit (katerega simptomi izzvenijo v 7 dneh). Trenutno se ta izraz ne uporablja. Nadomestil ga je le izraz prehodni ishemični napad.

Huda oblika je trajni nevrološki primanjkljaj, tj. možganski infarkt.

Približno 1/3 ljudi, ki jih prizadene ishemična možganska kap, umre v enem letu.

Možganska ishemija je ime za lokalno pomanjkanje krvi in hranilnih snovi. Posledica tega pomanjkanja je začasna ali trajna nevrološka okvara.

Možgansko kap najpogosteje povzroči aterotromboza velikih žil (40-60 %), sledijo kardioembolični vzroki (20-30 %), lakunarni iktus (15-20 %) in drugi ali neodkriti vzroki.

Drug način delitve ishemične možganske kapi glede na sprožilni dejavnik je naslednji:

1. Bolezen velikih arterij, na primer zaradi ateroskleroze velikih možganskih arterij. Žilna stena je zaradi ateroskleroze poškodovana, kar ovira krvni obtok.
2. Kardioembolizacija, pri boleznih srca in embolizaciji v možganske arterije (atrijska fibrilacija, srčni infarkt, zamenjava zaklopke, endokarditis).
3. Bolezen malih arterij, naknadna prizadetost malih arterij, lakunarni infarkti majhnega obsega do velikosti 1-1,5 cm, na primer tudi zaradi nezdravljene hipertenzije
4. Drugi vzroki, kot so vaskulitis, vaskulopatija, angiopatija, genetske bolezni

Možganska kap ali tudi iktus = apopleksija = kap.

Hemoragična možganska kap

Ta oblika možganske kapi je posledica krvavitve.

Možganska krvavitev povzroči poškodbo možganov na dva načina. Prvi je utesnitev okoliškega tkiva zaradi iztekanja krvi iz prekinjene krvne žile. Drugi je motena prekrvavitev področja možganov, tj. neustrezna oskrba s kisikom in hranili.

Poznamo dve vrsti hemoragične možganske kapi.

Intracerebralna in subarahnoidna krvavitev. V to skupino ne spadajo krvavitve v lobanjo zaradi poškodbe. Hemoragične možganske kapi so povezane z višjo stopnjo možganskih poškodb in umrljivosti kot ishemične možganske kapi.

Približno dve tretjini prizadetih umre v enem letu po hemoragični kapi.

Prva vrsta je intracerebralna krvavitev, tj. krvavitev v možgansko tkivo (parenhim). Pojavlja se v manjši meri kot ishemična možganska kap, in sicer v približno 15 odstotkih primerov.

Vendar pa ima najhujše uničujoče posledice. Poročajo, da približno polovica prizadetih umre v enem letu. Polovica tistih, ki preživijo, ima hudo nevrološko prizadetost in le 20 % jih je samostojnih.

Druga vrsta krvavitve je subarahnoidna krvavitev, ki se pojavi pri približno 5 % primerov možganske kapi. V tem primeru je krvavitev lokalizirana med arahnoideo in pia mater (meninge), v likvorske poti. Večinoma je posledica raztrganja žilne anevrizme, in sicer do 85 %.

Preberi tudi.

Za subarahnoidno krvavitev je značilna visoka smrtnost med njenim pojavljanjem (5-10 % primerov). Subarahnoidna krvavitev se pojavi brez očitnega vzroka ali po stresnem dogodku, ki je lahko fizični napor ali celo nadloga. Lahko se pojavi tudi po kašlju, kihanju ali po blatu.

Tabela prikazuje najpogostejše vzroke možganske kapi

Dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj možganske kapi

Obstajajo dejavniki tveganja, ki neposredno ali posredno vplivajo na razvoj cerebrovaskularne bolezni. Ti so bodisi vplivni bodisi ne vplivni.

Majhna skupina dejavnikov tveganja, na katere ne moremo vplivati, so:

• starost - tveganje se povečuje z naraščajočo starostjo (nad 65 let)
• spol - moški so bolj nagnjeni k razvoju možganske kapi
• rasne in geografske razlike - pogostejša pojavnost pri Japoncih, Švedih ali Fincih
• dednost

Dejavniki tveganja, na katere je mogoče vplivati:

• arterijska hipertenzija
• ateroskleroza in motnje presnove lipidov
• debelost
• bolezni srca in ožilja, motnje srčnega ritma (atrijska fibrilacija), okvare zaklopk (zamenjava zaklopk), endokarditis
• sladkorna bolezen (diabetes), hiperglikemija (povišan krvni sladkor)
• koagulopatija (težave s strjevanjem krvi), zdravljenje z antikoagulanti
• kajenje
• alkoholizem
• sindrom apneje med spanjem
• avtoimunske bolezni

Simptomi možganske kapi so posledica motenj v krvnem obtoku, tj. motenj v delovanju živčevja. Nevrološke težave se pojavljajo tako pri ishemični kot hemoragični obliki. So si podobne, lahko pa imajo različen potek.

Simptomi pri hemoragičnih epizodah običajno nastopijo zelo hitro in pogosto iz popolnega zdravja.

Pri hemoragični kapi so pogostejše motnje zavesti, nezavest ali simptomi epilepsije. Pogost pa je tudi nenaden pojav glavobola v nekaj sekundah. Opozorilni znaki so prvi glavobol v življenju ali nenaden pojav drugih nevroloških težav, prav tako prvič v življenju.

Po drugi strani pa so lahko v nekaterih primerih težave manj intenzivne. Zato ni mogoče nedvoumno določiti, ali gre za ishemično ali hemoragično epizodo. Natančno diagnozo postavimo po specialističnem nevrološkem pregledu in računalniški tomografiji.

Pri možganski kapi se lahko pojavi katera koli nevrološka motnja. Kako se kaže, pa je odvisno od lokacije, obsega in nenazadnje trajanja. Nevrolog določi lokacijo glede na simptome in lovilno območje posamezne arterije (krvne žile).

Simptomi so odvisni tudi od tega, v katerem delu krvne žile se je težava pojavila.

Primer razporeditve možganske kapi pri prizadetosti posameznih arterij:

• a. ophtalmice - povzroči slepoto
• a. cerebri media - pogosto embolična, povzroča motnje gibanja ali govora
• a. cerebri anterior - motnje govora, motnje gibljivosti
• a. cerebri posterior - motnje prostorske zaznave, motnje vida
• a. basilaris - izjemna nevarnost za življenje, motnje zavesti, koma
• a. carotis interna - motnje vida
• a. carotis communis

Verjetno najbolj znani simptomi so motnje gibljivosti ali govora. Anatomija živčnega sistema je urejena tako, da se hemisferi križata. Težava v levi polovici možganov (levi hemisferi) se bo pokazala kot težava z gibljivostjo desne okončine.

Okončina lahko postane paralizirana. Ne čutite je, ne morete je premikati. Ta občutek smo na primer opazili, ko ste v spanju za dlje časa položili roko.

Paraliza je lahko delna, kot oslabitev. Oseba lahko premika zgornjo okončino, vendar ne more držati kozarca v roki ali ga sploh ne more prijeti. Moč druge okončine je ohranjena na normalni ravni.

Ne more premikati ene spodnje okončine. Ne more stati na nogah in pri hoji pade ali potegne eno nogo za seboj. Ne čuti ene strani obraza, ustnic (kot pri zobozdravniku po vbrizganju zdravila za omrtvičenje - lokalne anestezije).

Obrazne mišice lahko postanejo tudi paralizirane, kar se kaže v spuščanju ustnih kotičkov.

Podobno je z govorom, pri čemer se simptomi razlikujejo glede na mesto poškodbe. Primer je dizartrija, ko ima oseba moteno artikulacijo in napačno izgovarja nekatere črke, kot je "r".

Pri afaziji oseba morda razume, kaj ji govorite, vendar vam ne more odgovoriti. Samo blebeta in ne more izgovarjati besed. Moteno je tvorjenje govora. To se imenuje tudi ekspresivna afazija. Druga vrsta je senzorična afazija, ki je motnja razumevanja govora.

Oseba sploh ne razume, vendar je sposobnost tvorjenja besed ohranjena.

Obstaja tudi amnestična (anomična) afazija, za katero je značilno, da se oseba ne more spomniti pojma, vendar ga lahko opiše na drugačen način. Obstaja tudi globalna (popolna) afazija, pri kateri oseba ni sposobna komunicirati. Gre za popolno izgubo komunikacijskih sposobnosti.

Pri možganski kapi se lahko pojavijo simptomi, kot so:

• glavobol
• omotica
• težave z ohranjanjem ravnotežja in koordinacijo gibanja
• občutek slabosti ali bruhanje
• povečana občutljivost na svetlobo in hrup
• motnje vida (slepota, barvna slepota, izguba vidnega polja, dvojni vid)
• motnje govora (dizartrija, afazija itd.)
• motnje požiranja
• piskanje v ušesih ali drugi zvoki (tinitus)
• senzorične motnje, mravljinčenje delov telesa
• motnje v gibanju
  • pareza - delna paraliza, oslabelost okončine
  • plegija je popolna paraliza
  • ene okončine (monopareza)
  • polovice telesa (hemipareza/hemiplegija)
• motnje zavesti
  • kratkotrajna izguba zavesti, tj. kolaps
  • kakovostna motnja zavesti (dezorientacija, demenca, zmedenost, agresivnost, psihomotorični nemir)
  • kvantitativna motnja zavesti (somnolenca, zaspanost, sopor do kome)
• telesni krči, kot pri epileptičnem napadu

Tudi oseba brez medicinske izobrazbe lahko oceni zavest ali dihanje. Seveda je prisotnost stresa v resnih situacijah naravna. V okviru možganske kapi je pomembno zgodnje prepoznavanje težav. Na zdravje ali življenje osebe vpliva predvsem zgodnja diagnoza in zdravljenje.

Pomembno je, da prepoznamo:

• nenadno izgubo sposobnosti premikanja okončin ali opazno oslabelost, pri kateri oseba ne more premikati ene strani telesa
• moteno hojo, vlečenje ene okončine za drugo
• motnje občutka, odrevenelost ali mravljinčenje polovice telesa, obraza
• nenaden pojav dezorientiranosti, zmedenosti, agresivnosti
• motnje govora
• motnje vida, dvojni vid
• nenaden pojav omotice, izgube ravnotežja in koordinacije gibov, padec
• močan glavobol, zlasti če se pojavi prvič v življenju, brez znanega vzroka ali po telesnem naporu
• kolaps in motnje zavesti

V tem primeru je treba nuditi prvo pomoč in poklicati reševalno službo. Operater reševalne službe ob klicu oceni potrebo in nujnost napotitve reševalnega vozila.

Vprašanja operaterja službe nujne medicinske pomoči, ki so pomembna in na katera je treba odgovoriti:

• naslov, natančna lokacija dogodka, okvirni opis
• ime in priimek, še posebej pomembno za naslov v stanovanjski stavbi
• starost
• stanje zavesti, odziva se, govori, samo gleda, gleda na eno mesto?
• dihanje ali nedihanje, hitro dihanje, sopenje, hropenje, žvižganje?
• se ustrezno odziva, orientiran, dezorientiran?
• govor je moten, ne razume, ne govori, blebeta?
• ali premika okončine, opravlja preprosta opravila?
• kaj počne zdaj, v kakšnem položaju je?
• ali ga boli, kje ga boli?
• Ali ima glavobol, ali je glavobol dolgotrajen ali ga boli prvič?
• Kako dolgo trajajo težave?
• ali se zdravi zaradi sladkorne bolezni, ali si vbrizgava inzulin?
• Ali je imel kakšne telesne krče?
• ali ni posttravmatski?
• ali je imel v preteklosti možgansko kap?
• druge dolgotrajne bolezni

Simptomi možganske kapi so dobro prepoznavni. Pomembno je opazovati zavest, očesni stik, govor, gibljivost, občutke in mišično moč. Povezani glavoboli, omotica in bruhanje lahko vzbudijo sum na možgansko kap.

Za kakšno vrsto možganske kapi gre, na tem področju ni pomembno. Glavno je, da težave opazimo zgodaj in prizadeto osebo hitro pripeljemo k specialistu. Kako dolgo težave trajajo, vpliva na izid zdravljenja.

Pri ishemični možganski kapi je terapevtsko okno in najboljši izid v 3 urah od pojava prvih težav.

Pomembni so anamneza in klinična slika, vrednosti fizioloških funkcij, kot so krvni tlak, pulz. Pri sladkornem bolniku je pomembno izmeriti glikemijo, da možganske kapi ne zamenjamo s hipoglikemijo. Slediti mora prevoz v ciljno zdravstveno ustanovo. Tam se opravita CT-preiskava in nevrološki pregled.

Druge diagnostične metode vključujejo MRI (slikanje z magnetno resonanco) in ultrazvok. Možganska kap je lahko srčnega izvora, zato se opravijo preiskave EKG, ECHO, Holter. Zlasti se opravi EKG Holter za diagnosticiranje motnje srčnega ritma (atrijska fibrilacija) ali tlačni Holter v primeru arterijske hipertenzije, ki je zlasti očitna ponoči (tako imenovani tip bolnika brez kapi). To predstavlja povečano tveganje za ishemično kap in miokardni infarkt, zlasti če se ugotovi motnja srčnega ritma.

Opravijo se tudi laboratorijske preiskave krvi. Pri nevroloških težavah je pomembno razlikovati druge diagnoze, kot sta hipoglikemija in dehidracija (zlasti pri majhnih otrocih in starejših).

V večini primerov je začetek bolezni akuten (hiter). V primeru hemoragične možganske kapi gre lahko za oster začetek težav. Oseba se pritožuje zaradi močnega glavobola, omotice, občutka slabosti ali bruhanja.

Hkrati se lahko te težave pojavijo iz popolnega zdravja in brez znanega vzroka.

Lahko se pojavijo takoj po telesnem naporu, po razdraženosti, po stranišču (blatu) ali po spolnem odnosu. Včasih pa tudi v mirovanju.

V primeru epizod krvavitve je pogosta kratkotrajna izguba zavesti, kolaps. Pogoste pa so tudi motnje zavesti, zaspanost, nezmožnost zbujanja osebe ob nagovarjanju k bolečini ali koma.

Simptomi možganske kapi vključujejo nenadno dezorientiranost, zmedenost, agresivnost ali psihomotorični nemir. Glede na obseg je seveda lahko potek blažji in se težave razvijejo v nekoliko daljšem časovnem obdobju.

Pri ishemiji (hipoksemiji) pride tudi do nenadnega pojava simptomov, kot so mišična oslabelost, paraliza ali motnje govora.

Oboleli lahko opisujejo otrplost ene strani telesa ali samo polovice obraza, ustnic. Pri paralizi mimičnih mišic upade samo en kotiček ust. Ali pa pride do nenadne motnje vida, dvojnega vida ali izgube vidnega polja.

Padanje na eno stran in nezmožnost hoje sta opazna pri ljudeh, ki niso imeli težav z gibanjem.

Nasvet: Pomembna vprašanja in opozorilni znaki za glavobol so opisani v članku v reviji Headache in Pregnancy.

Raznolikosti simptomov in poteka bolezni ni mogoče povzeti z enim tipiziranim primerom. Zato ne smemo zanemariti nobene nevrološke težave.

Ob njihovem pojavu je priporočljiv takojšen pregled, zlasti ob hitrem pojavu težav, ki se v življenju osebe še nikoli niso pojavile.

Odporúčame:

Certifikovaný, overený a bezpečný výživový doplnok na prírodnej báze. Je účinne nápomocný pacientom po ischemickej, alebo hemoragickej cievnej mozgovej príhode a po traumatickom poranení mozgu k opätovnému dosiahnutiu nezávislosti v každodennom živote. Obsahuje vyvážený komplex synergicky pôsobiacich zložiek, ktoré priaznivo podporujú rehabilitačný proces.

Na základe schválenia Európskej komisie č. 1924/2006 o výživových a zdravotných tvrdeniach, konkrétne zložky produktu Cerebrinol®:

• prispievajú k adaptogénnej aktivite,
• normalizujú činnosť nervového systému,
• prispievajú k normálnej funkcii krvného systému,
• zabezpečujú transport kyslíka,
• prispievajú k normálnej činnosti cievnej sústavy
• inhibitujú tvorbu tukového tkaniva.

Cerebrinol® je schválený a registrovaný Úradom verejného zdravotníctva SR a preverený nezávislým akreditovaným laboratóriom. Komplexnosť jeho zloženia a s ňou súvisiace najširšie spektrum synergických účinkov prispievajú k obnove nezávislosti v aktivitách každodenného života.

Zobraziť podrobnosti o produkte - TU

Text ODPORÚČAME bol dodaný reklamným klientom, nejde o autorský text Zdravoteka.sk. Za text zodpovedá klient.