Zdravljenje bipolarne afektivne motnje: zdravila in psihoterapija

Prvi korak pri zdravljenju bipolarne motnje je potrditev diagnoze manije ali hipomanije in opredelitev faze, v kateri je bolnikovo razpoloženje. Terapevtski pristop pri hipomaniji, maniji, depresiji ali evtimiji se zelo razlikuje.

Pri zdravljenju akutne faze je glavni cilj zagotoviti varnost bolnika in bližnjih. Vse to je treba doseči z minimalnimi stranskimi učinki.

Pri obvladovanju dolgoročne stabilizacije razpoloženja je glavna prednostna naloga preprečiti ponovitev epizod in zagotoviti zadostno učinkovitost ob čim manjši obremenitvi organizma.

Zdravljenje najbolje vodi zdravnik, ki je specializiran za diagnosticiranje in zdravljenje duševnih motenj (psihiater) in ima izkušnje z zdravljenjem bipolarne in sorodnih motenj. Terapevtski tim vključuje tudi psihologa, socialnega delavca in psihiatrično medicinsko sestro.

Zdravljenje z zdravili

Bipolarna motnja zahteva vseživljenjsko zdravljenje z zdravili. To velja tudi v obdobjih, ko se bolnik počuti bolje.

Ljudje, ki opustijo vzdrževalno zdravljenje, so izpostavljeni velikemu tveganju za ponovitev simptomov. Blage spremembe razpoloženja se lahko hitro spremenijo v popolno manijo ali depresijo.

• Stabilizatorji razpoloženja

Bolniki običajno potrebujejo zdravila za stabilizacijo razpoloženja, da nadzorujejo manične ali hipomanične epizode. Primeri stabilizatorjev razpoloženja so litij, valprojska kislina, natrijev divalproeks, karbamazepin in lamotrigin.

• Antipsihotiki

Če simptomi depresije ali manije kljub zdravljenju z drugimi zdravili vztrajajo, je treba dodati antipsihotik. Primeri uporabljenih zdravil so olanzapin, risperidon, kvetiapin, aripiprazol in drugi.

Eno od teh zdravil je mogoče jemati samostojno ali v kombinaciji s stabilizatorjem razpoloženja.

• Antidepresivi

Za lažje obvladovanje depresije lahko zdravnik zdravljenju doda antidepresiv. Ker lahko antidepresiv včasih sproži manično epizodo, ga običajno predpiše skupaj s stabilizatorjem razpoloženja ali antipsihotikom.

• Antidepresivi in antipsihotiki

Nekatera zdravila so na voljo neposredno v kombinaciji. Na primer kombinacija antidepresiva fluoksetina in antipsihotika olanzapina. Ta deluje kot zdravilo za zdravljenje depresije in stabilizator razpoloženja.

• Zdravila proti anksioznosti

Benzodiazepini lahko pomagajo pri tesnobi in izboljšajo spanec. Običajno se uporabljajo za kratek čas.

• Iskanje pravega zdravila

Iskanje pravega zdravila ali zdravil pogosto zahteva nekaj poskusov in napak. Če eno zdravilo ne deluje dobro, je treba poskusiti več drugih.

Ta postopek zahteva potrpežljivost. Nekatera zdravila potrebujejo tedne ali mesece, da začnejo popolnoma učinkovati. Na splošno se naenkrat zamenja le eno zdravilo.

Zdravnik bo odločil, katera zdravila so učinkovita za lajšanje simptomov z najmanj motečimi stranskimi učinki.

• Neželeni učinki

Blagi neželeni učinki se običajno začnejo izboljševati, ko se najdejo prava zdravila in odmerki, ki so dovolj učinkoviti in se telo lahko nanje prilagodi.

Bolnik nikoli ne sme sam spreminjati odmerkov zdravil. Nikoli ne sme sam prenehati jemati zdravil. Če jih preneha jemati, se lahko pojavijo odtegnitveni simptomi ali pa se simptomi bolezni poslabšajo ali vrnejo.

Bolnik lahko postane zelo depresiven, samomorilen ali pa po nenadni ukinitvi zdravila zapade v manično ali hipomanično epizodo.

• Zdravila in nosečnost

Nekatera zdravila za zdravljenje bipolarne motnje so povezana z večjo pojavnostjo prirojenih napak. Na otroka lahko prehajajo tudi z materinim mlekom.

Nekaterih zdravil, kot sta valproinska kislina in natrijev divalproeks, med nosečnostjo ne smete uporabljati.

Če se hormonski kontraceptivi uporabljajo skupaj z nekaterimi zdravili za bipolarno motnjo, lahko izgubijo svojo učinkovitost.

Vsaka ženska se mora pred načrtovanjem nosečnosti z zdravnikom pogovoriti o možnostih zdravljenja.

Dnevna oskrba

To je program dnevnega zdravljenja, ki ga bolnik obiskuje vsak dan. Tako mu ni treba biti hospitaliziran. Takšni programi zagotavljajo podporo in svetovanje, ki ju bolniki potrebujejo, vendar niso obremenjeni s potrebo po prenočevanju v bolnišničnem okolju.

Hospitalizacija

Če se bolnik obnaša nevarno zase ali za okolico, je samomorilen ali je "odtrgan" od resničnosti in psihotičen, bo zdravnik odredil hospitalizacijo. V takih primerih je to lahko v nasprotju z bolnikovo željo.

Psihiatrično zdravljenje v bolnišnici pomaga ohraniti varnost bolnika in njegove okolice ter stabilizirati njegovo razpoloženje, ne glede na to, ali gre za manično ali veliko depresivno epizodo.

Psihoterapija

Osnovno zdravljenje bipolarne motnje vključuje zdravila in psihološko svetovanje, tj. psihoterapijo.

Psihoterapija je pomemben del zdravljenja bipolarne motnje. Izvaja se v individualnem, družinskem ali skupinskem okolju.

Obstaja več vrst terapije:

• Medosebna in socialna terapija ritma - osredotoča se na stabilizacijo dnevnih ritmov, kot so spanje, budnost in čas obrokov. Doslednost in tako imenovana rutina omogočata boljši nadzor nad razpoloženji.
• Kognitivno-vedenjska terapija - Osredotoča se na prepoznavanje nezdravih in negativnih prepričanj o sebi in svojem okolju ter njihovo nadomeščanje z zdravimi in pozitivnimi. Pomaga tudi prepoznati sprožilce bipolarnih epizod. Uči učinkovite strategije za spoprijemanje s stresom in obvladovanje neprijetnih situacij.
• Psihoedukacija - Vključuje učenje o bipolarni motnji. Bolniku in njegovi družini pomaga razumeti stanje, dobiti najboljšo podporo, prepoznati težave, oblikovati načrt za preprečevanje ponovitve bolezni in se držati zdravljenja.
• Terapija, usmerjena v družino - Podpora družine in komunikacija z njo sta zelo pomembni, ko se poskušamo držati načrta zdravljenja. Prav tako nauči bližnje prepoznati in obvladovati opozorilne znake sprememb razpoloženja.

Druge možnosti zdravljenja

Poleg zdravil obstajajo tudi dopolnilna zdravljenja. Njihova uporaba je odvisna od bolnikovega odziva na zdravljenje.

Elektrokonvulzivno zdravljenje

Med elektrokonvulzivnim zdravljenjem skozi možgane spustimo električni tok, da namerno izzovemo kratek napad.

Domnevajo, da ti razelektritve povzročijo spremembe kemičnih procesov v možganih. Te lahko spremenijo simptome nekaterih duševnih bolezni.

Elektrokonvulzivno terapijo uporabljamo pri zdravljenju bipolarne motnje, kadar se stanje bolnika z zdravili ne izboljša ali kadar bolnik iz zdravstvenih razlogov, na primer zaradi nosečnosti, ne more jemati antidepresivov.

Uporablja se lahko tudi v akutni fazi izbruha bolezni, ko obstaja na primer velika nevarnost samomora.

Transkranialna magnetna stimulacija

Transkranialna magnetna stimulacija je razmeroma novo zdravljenje, ki ga še vedno raziskujejo kot možnost zdravljenja tistih oseb, ki se niso odzvale na antidepresive.

Zdravljenje otrok in mladostnikov

O zdravljenju otrok in mladostnikov se običajno odločamo individualno, za vsak primer posebej, odvisno od simptomov, stranskih učinkov zdravil in drugih dejavnikov.

Zdravljenje običajno vključuje:

• Zdravila

Otrokom in mladostnikom z bipolarno motnjo pogosto predpišemo enake vrste zdravil, kot jih uporabljamo pri odraslih.

Vendar o varnosti in učinkovitosti teh zdravil pri pediatričnih bolnikih vemo veliko manj, saj je na pediatričnih bolnikih opravljenih veliko manj farmakoloških študij in raziskav.

• Psihoterapija

Zgodnja uvedba psihoterapije in dolgotrajno zdravljenje lahko pomagata preprečiti ponovitev simptomov. Psihoterapija pomaga otrokom in mladostnikom vzpostaviti rutino, reševati učne težave, obvladovati socialne težave ter krepiti družinske vezi in komunikacijo z drugimi.

Neredko je psihoterapija potrebna tudi za zdravljenje težav z zlorabo snovi, ki niso redke pri starejših otrocih in mladostnikih z bipolarno motnjo.

• Psihoedukacija

Psihoedukacija vključuje "učenje" o simptomih bipolarne motnje. Za družino bolnika s to motnjo je zelo pomembno, da spozna, kako se njegovo vedenje lahko razlikuje od vedenja njegovih vrstnikov.

• Podpora

Sodelovanje z učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci ter podpora družine in prijateljev so bistvenega pomena za doseganje stabilizacije razpoloženja pri mladostniku.