Kaj je delirij in kakšni so njegovi simptomi? (+ pomen besede delirium tremens)

Delirij je kakovostna motnja zavesti. Ta sindrom se pojavi iz številnih razlogov. Lahko ima psihološko podlago, alkoholizem, akutno zastrupitev z alkoholom ali drugo drogo. Lahko nastane tudi zaradi druge telesne bolezni. Simptomi so različni, zato ga pogosto zamenjujejo z drugo psihiatrično motnjo.

Najbolj vas zanima:
Kaj je delirij in kaj pomeni delirium tremens?
Kako se kaže?
Kako se ga rešiti in ozdraviti?

Delirij je opredeljen kot nespecifična in patološka reakcija možganov na različne negativne dejavnike. Ti neposredno vplivajo na CNS, osrednji živčni sistem. Težava lahko izvira tudi iz drugega dela telesa.

Delirij je najpogosteje diagnosticiran v bolnišnici med hospitalizacijo in prizadene 10-30 % hospitaliziranih bolnikov, večinoma starejših od 65 let, na splošno pa poročajo, da se v večji meri pojavlja nad to starostjo.

Pri mlajših ljudeh je večinoma povezan z alkoholizmom ali odvisnostjo od druge snovi. Povezava z odtegnitvenim procesom, tj. delirijem tremens, je pogosta in dobro znana. Vendar je delirij tudi zaplet akutne zastrupitve in včasih farmakološkega zdravljenja.

Splošna pogostnost v populaciji naj bi bila približno 1-2 %. V domačem okolju pa ga zlahka zamenjamo z drugo psihiatrično motnjo. Tako kot njegovi vzroki so raznolike tudi njegove posledice. Delirij je uvrščen med psihiatrične diagnoze. V mednarodni klasifikaciji bolezni MKB-10 spada pod oznako F 05.

Motnje zavesti so lahko

Motnje zavesti v grobem delimo na kvalitativne in kvantitativne. Pri kvalitativnih motnjah pride do spremembe v kakovosti ali vsebini zavesti. Prihaja do slabega in neustreznega procesiranja informacij iz okolja. Oseba napačno presoja in se posledično neustrezno odziva. Med kvalitativne motnje zavesti sodijo tudi drugi izrazi.

Kvalitativne motnje zavesti so tudi:

• Amence, tudi zmedenost, blažja od delirija, brez halucinacij
• delirij, nenadna sprememba z dezorientiranostjo, vznemirjenostjo, halucinacijami
• obnubilacija, tj. stanje mračnosti, tako nenadno nastalo kot tudi umirajoče, zlasti po epileptičnem napadu

Kvantitativne motnje zavesti vplivajo na obseg zavesti, budnosti. So spremembe v jasnosti, budnosti in pozornosti osebe. Spreminjajo človekovo sposobnost odzivanja na dražljaje. Delimo jih tudi na nezavest, sopor in somnolenco.

Kvantitativne motnje zavesti delimo na:

• somnolenco je stanje pretirane zaspanosti, oseba se odzove na nagovor
• sopor prav tako spominja na stanje spanja, vendar se človek prebudi šele na boleč dražljaj
• koma, tj. nezavest, je globoka motnja zavesti, oseba se ne odziva na zunanje dražljaje
• kolaps, sinkopa, omedlevica so izrazi, ki opisujejo kratkotrajno izgubo in motnjo zavesti

Nasvet: Preberite več o motnjah zavesti in njihovih vzrokih

Kaj je delirij tremens?

Ta izraz je v družbi dobro znan. Njegova opredelitev vključuje stanje, pri katerem umik spremlja in otežuje kakovostna motnja zavesti. Tako kognitivne funkcije kot tudi motnje pozornosti. Kognicija je sposobnost spoznavanja.

Delirium tremens in odtegnitveno stanje imata značilne simptome, kot so:

• tresenje telesa, okončin.
• znojenje
• občutek na bruhanje, tj. slabost do bruhanja (vomitus)
• občutek teže na želodcu
• tahikardija
• prehodne halucinacije
• krči telesa tipa grand mal, tj. generalizirano trzanje mišic celega telesa, krči
• dezorientiranost
• zmedenost
• psihomotorični nemir
• motnje spanja
• motnje spomina

Zanimive informacije: članek v reviji Ali veste, kako alkoholizem vpliva na vaše zdravje ?

Vzroki za nastanek delirija so različni. Kako pride do delirija, ni povsem jasno. Povzroča ga okvara ene od možganskih struktur. Poleg tega so v izbruh vključeni nevrotransmiterji. Natančneje, neravnovesje med njimi, tj. med dopaminom in holinerginom.

Pri starejših je pogostejši. Pri mladih pa je običajno prisoten pri abstinenci ali akutni zastrupitvi. Povzroči ga lahko celo farmakološko zdravljenje. Tako kot druge bolezni ima tudi delirij dejavnike tveganja, ki ga lahko sprožijo, zlasti če so kombinirani.

Delirij ima visoko stopnjo nediagnosticiranih primerov.
Približno do dve tretjini.

Dejavniki tveganja za delirij:

• polimorbidnost, tj. prisotnost več bolezni
• starejša starost, nad 65 let
• demenca
• moški spol
• zdravila
• • pomirjevala
  • opiati
  • narkotiki
  • antiholinergiki
  • kortikosteroidi
  • digitalis
  • medsebojno delovanje zdravil
• hospitalizacija
  • kirurški posegi
  • pooperativno stanje
  • anemija
  • kot posledica anestezije
• nevrološke bolezni
  • možganska kap
  • cerebralni vaskulitis
  • tumor
  • epilepsija
  • migrena
• hipoglikemija
• bolezni srca in ožilja, kot so aritmija ali srčno popuščanje in miokardni infarkt
• endokrine bolezni
• kronične ledvične bolezni
• dolgotrajne bolezni jeter
• poškodbe glave, poškodbe možganov
• okvare vida in druge senzorične motnje
• nalezljive bolezni
  • meningitis
  • encefalitis
• dehidracija
• anemija
• bolečina
• podhranjenost, tj. podhranjenost
• pomanjkanje vitaminov_B1, _B3, _B9
• motnje v notranjem okolju
• zastrupitev z ogljikovim monoksidom, težkimi kovinami, organskimi topili
• imobilizacija in izguba samostojnosti
• pomanjkanje spanja, tj. pomanjkanje spanja
• čustveni stres in hud stres
• zloraba alkohola, drog in drugih snovi
• abstinenca od teh snovi

Najpogostejši vzrok delirija v mlajši starostni skupini je akutna zastrupitev s snovmi, ki povzročajo odvisnost, kot so alkohol, pomirjevala, analgetiki ali droge, ali odtegnitev od njih. Danes je to vse večji problem v celotni družbi.

Intoksikacija naj bi predstavljala 19 % primerov. Drugi vzroki delirija v mlajših letih vključujejo poškodbe glave z 10 %. Najpogostejši vzrok so okužbe s 33 %. Med drugimi boleznimi je glavni sprožilec demenca in možganska kap. Sledijo okužbe nevrološkega sistema, nesreče in tumorji.

Ne pozabite:
Delirija ne povzroča le alkoholizem ali druge psihoaktivne snovi.
Pri njegovem nastanku lahko sodelujejo številni drugi dejavniki in stanja.

Delirij se običajno kaže kot motnja v sposobnosti koncentracije in ohranjanja pozornosti. Je nihajoče narave. Intenzivnost motnje se tekom dneva spreminja. Delirij se pojavi nenadoma v nekaj urah. Njegov potek je buren in izzveni v nekaj dneh, vendar ne dlje kot 6 mesecev.

Tabela prikazuje porazdelitev delirija glede na psihomotorično aktivnost

Za diagnozo delirija so potrebne komponente, kot so:

• motnje zavesti in pozornosti
• motnje zaznavanja in mišljenja, tj. halucinacije in blodnje
• poslabšanje kratkoročnega spomina
• motnje spanja, in sicer cikel spanja in budnosti
• čustvene spremembe, kot so depresija, tesnoba in razdražljivost

Delirij ima različne simptome. oseba ni sposobna prepoznavati in se zavedati resničnosti. napačno ocenjuje vsebino doživljanja in se odziva na enak način. je dezorientirana. ne ve, kje je in kako je prišla tja. ne prepoznava znanih ljudi in oseb okoli sebe, na primer zdravstvenega osebja.

Halucinacije in blodnje se kažejo kot zaznavanje nerealnih podob, zvokov, obrazov, živali in sovražnega vedenja. Počuti se ogroženega. Nepravilna ocena je tveganje za agresijo, ki pomeni grožnjo z begom ali napadom. Fizične manifestacije vključujejo tresenje telesa in okončin ter hipertenzijo ali tahikardijo ali potenje.

Pri otrocih se lahko pojavi psihomotorični nemir, podobno pa tudi pri starejših bolnikih. Ljudje v deliriju ne zaznavajo jasno svoje okolice in realnosti, tudi če so popolnoma pri zavesti. Njihovo zaznavanje je kot zamegljeno, kar posledično vpliva na njihovo vedenje.

Delirij ima lahko naslednje simptome:

• zmedenost
• kaotična duševna dejavnost
• dezorientiranost v času, kraju, osebi
• moteno mišljenje
• moteno zaznavanje
• halucinacije in blodnje
• povečana psihomotorična aktivnost, nemir, vznemirjenost, tesnoba, brezciljna dejavnost
• zmanjšana psihomotorična aktivnost, upočasnjeno zaznavanje, splošni bradopsihizem
• motnja pomanjkanja pozornosti
• motnje spomina, zlasti kratkoročnega
• motnje spanja
• čustvena odstopanja, povečana razdražljivost
• nestabilnost in spremenljivost vedenja in razpoloženja
  • evforija
  • tesnoba
  • apatija
  • depresija
  • agresivnost
  • njihovo menjavanje v kratkem časovnem obdobju

Članek o motnjah spanja in vzrokih nespečnosti

Delirij je spremenjeno duševno stanje. Običajno ga je mogoče prepoznati po zunanjih znakih, čeprav ga pogosto zamenjamo z drugimi duševnimi motnjami. Zato je pomembna pravilna diferencialna diagnoza. Ločiti ga je treba od psihoze ali demence.

V prvi fazi pregleda je treba oceniti anamnezo. Nato se izvedejo različni testi za preverjanje pozornosti, kratkoročnega spomina in vedenja. V pomoč so diagnostične lestvice za delirij. Preveri se duševno stanje. V drugi fazi je treba ugotoviti osnovni vzrok.

Temu sledi telesni pregled. Laboratorijski testi in preiskave krvi so dopolnilni. Cilj je izključiti presnovne ali endokrine motnje ali okužbe. Te imajo podobne manifestacije. Pomembni so glikemija, elektroliti, sečnina in kreatinin.

Opravi se tudi preiskava na prisotnost drog, alkohola ali narkotičnih ali psihotropnih snovi, tj. toksikologija.

Slikovne metode vključujejo računalniško tomografijo, magnetno resonanco, rentgen, električno aktivnost možganov (EEG), pomemben pa je tudi EKG. Pri diagnosticiranju sodeluje več strokovnjakov, in sicer nevrolog, internist, kardiolog, endokrinolog in seveda psihiater. V primeru poškodb glave tudi travmatolog ali nevrokirurg.

Enako pomembno je tudi sodelovanje družine. Sorodniki opišejo vedenje v domačem okolju. Če se težave pojavijo zunaj doma v socialnem ali zdravstvenem zavodu, tudi opis osebja. Zdravnik želi ugotoviti delirij, njegov vzrok in nato določiti ustrezno zdravljenje.

Potek delirija se razlikuje od osebe do osebe. Vendar je začetek težav običajno hiter in v večini primerov izzveni v nekaj dneh. Delirij je torej prehodno stanje, ki naj ne bi trajalo več kot 6 mesecev. Na spremenljivost vplivajo dejavniki tveganja, njihova kombinacija in v veliki meri starost osebe.

Zaradi spremembe dnevnega cikla lahko oseba čez dan spi. splošni simptomi so zato blagi. ponoči pa jih je težko opaziti. psihična stiska se spreminja po urah. z njo so povezani telesni simptomi. oseba je depresivna, nato evforična. sedi, je pasivna in nato postane izrazito nemirna.

Nasvet: Članek v reviji o agresiji

Zaradi dezorientacije, halucinacij in blodenj lahko oseba napačno oceni situacijo. Oseba se boji za svoje zdravje ali življenje. Lahko pobegne ali napade. Agresija je lahko usmerjena proti predmetom ali osebam.

Pri otrocih je prisotna pri povišani telesni temperaturi, nevroinfekciji, pa tudi pri poškodbi glave. Najpogostejši sprožilec pri mladih je abstinenca ali akutna zastrupitev. Pri starejših je lahko simptom telesne bolezni. V veliki meri je prisotna tudi v terminalni fazi bolezni, tudi nekaj tednov pred smrtjo.